Odpadlo listje z drevja pograbimo na kup, ki ga obtežimo, da nam ga veter ne bo raznašal po vrtu. Do spomladi bo listje v kupu dovolj sprhnelo in ga bomo lahko uporabili na gredicah. Orehovo listje v ta namen ni primerno, saj vsebuje nekatere naravne herbicide, ki zavirajo rast rastlin. Lahko pa listje uporabimo že jeseni in z njim zavarujemo na mraz občutljive trajnice, vrtnice in druge rastline. Kompostirano skupaj z drugimi organskimi odpadki pa se bo sčasoma spremenilo v dragoceno gnojilo – kompost. Novembra bi morale biti krošnje večine listopadnih rastlin že gole in pripravljene na morebiten zgodnji sneg. Če niso, manjšim sadnim rastlinam listje odstranimo ročno, v skrajnem primeru se lahko odločimo za škropljenje z dušičnim gnojilom urea in osmodimo zaostalo listje, hkrati pa se bo nekaj dušika absorbiralo v popke, kar bo ugodno vplivalo na cvetenje v prihodnjem letu.

Sadja v tem času ne režemo, posebno v hladnejših krajih ne, pač pa poskrbimo za naše škarje, žage in drugo orodje, da bo ostro in pripravljeno dočakalo primernejši čas za to opravilo. Rezila očistimo nesnage in naoljimo ter shranimo v suhem prostoru. Obrano sadje v shrambi redno pregledujemo in še pravočasno odstranimo vse počrnele in druge plodove, ki kažejo znake bolezni. Zdaj je tudi čas za nabiranje olesenelih potaknjencev in cepičev za cepljenje sadnih rastlin.

Razmnoževanje s potaknjenci je zelo preprosto in uspešno pri jagodičastem sadju (ribez, kosmulja ...), pri drevesnih vrstah pa je uspešnost nekoliko manjša, kar pa lahko nadomestimo s potikanjem večjega števila potaknjencev. Te jemljemo s sončne strani krošnje, dolgi naj bodo 10–15 cm in debeline svinčnika, potaknemo pa jih v rahla tla za dve tretjini dolžine potaknjenca globoko ter skrbimo za ustrezno vlažnost z zalivanjem.