Marelice

Nekatere sorte marelic so zelo okusne, nekatere imajo bolj povprečen okus. Starejše, npr. madžarska ali ogrska, neredno izmenično rodijo, novejše pa so redno rodne. Problem marelic je odmiranje dreves zaradi kapi ali okužbe s fitoplazmami, za katere ni zdravila in je treba drevo posekati. Če želite imeti stalno lasten pridelek marelic, morate posaditi vsaj pet dreves, da lahko sproti podsajate odmrla in imate vedno pridelek. Moj izbor bo obsegal dve sorti, ki nista v sad­nem izboru, wondercot (–37) in debeli ali briški flokarji (0), in eno sorto iz izbora, san castrese (0).

Številke v oklepaju pomenijo čas zorenja glede na sorto san castrese, ki zori zadnje dni junija ali v začetku julija.

• Wondercot (–37) – Ena najzgodnejših sort novejšega izvora, ki še ni močno razširjena, je pa odličnega okusa, z rahlim rdečim prelivom. Ker ni samooplodna, potrebuje opraševalno sorto, in sicer tomcot. Če ne bi želeli posaditi še opraševalca, bi lahko izbrali enako zgodnjo in okusno sorto aurora, ki jo oprašuje san castrese iz tega izbora. Ta sorta je primerna predvsem za svežo porabo, vendar jo je mogoče tudi predelati.
  
• Debeli ali briški flokarji (0) – Je lokalna sorta Goriških brd, ki verjetno izvira iz Ogrske. Je samooplodna in odličnega okusa, a ne rodi prav redno. Primerna je za svežo porabo, predelavo v marmelado, sok ali za sušenje.
• San castrese (0) – Italijanska sorta, ki je že več kot 20 let prisotna pri nas. Je izredno rodna in delno odporna na spomladansko pozebo, odprte razrasti. Rodi vsako leto, a je nekoliko bolj povprečnega okusa. Je samo­oplodna in hkrati opraševalec za auroro in še nekaj sort. Uporablja se lahko sveža in tudi za vse vrste predelave.

Breskve

Breskve in nektarine se delijo na rumenomesnate in belomesnate. V zadnjem času so prišle na trg tudi ploščate breskve in nektarine, ki se v Sloveniji deklarirajo kot vinogradniške breskve, kar pa ni točno in je tako poimenovanje zavajanje kupcev.

Tistemu, ki bi želel jesti lastne breskve in nektarine vse poletje, bi svetoval, da posadi tri sorte rumenomesnatih breskev, npr. maycrest (-28), redhaven (0), simphonie (+20), tri sorte nektarin, armking ali laura (-20), spring red (+2), stark redgold (+21), eno sorto belomesnatih breskev, denimo maria bianca (+7) in dve sorti belomesnatih nektarin, kot sta caldesi 2000 (–10) in caldesi 2010 (+30). Če se omejim na samo tri sorte, so moj izbor rumenomesnata breskev redhaven (0), belomesnata breskev maria bianca (+7) in belomesnata nektarina caldesi 2000 (–10).

Številke v oklepaju pomenijo čas zorenja glede na sorto redhaven, ki zori na Primorskem med 22. in 25. julijem, v drugih predelih Slovenija pa nekoliko pozneje, odvisno od geografske lege in nadmorske višine.

• Maria bianca (+7) – V Sloveniji se prideluje že dolgo in je med najbolj okusnimi belomes­natimi sortami. Ima malo mehkejše meso, in če so plodovi popolnoma dozoreli, se na njih hitro poznajo odtisi prstov. Na pozebo je dokaj občutljiva in zahteva višje lege, kjer je manj slan. Najbolj primerna je za svežo porabo.
• Redhaven (0) – Redhaven je že stara sorta, dokaj odporna na spomladansko pozebo, primerna za uživanje svežih plodov in za predelavo v sok, kompot in marmelado.
• Caldesi 2000 (–10) – Je izredno okusna in rodna belomesnata nektarina, ki ni zelo občutljiva na pozebo. Svetleča se rdeča krovna barva, s katero je skoraj v celoti pokrita, je zelo privlačna. Uporablja se predvsem sveža.

Sajenje breskev in marelic

Breskve in marelice lahko sadimo od jeseni do pomladi pred odganjanjem sadik. Zem­lja ne sme biti pomrznjena ali premokra. Najboljše so enoletne sadike, ki jih je treba po sajenju prikrajšati na višino debla, kar je ponavadi na 0,5 metra. Za breskve pridejo v poštev vretenast grm z razdaljami sajenja 4 metra med vrstami in 2 metra v vrsti (4 krat 2 metra), palmeta z razdaljami 4 krat 3 metre in kotlasta oblika z razdaljami 5 krat 3 metre.

Za marelice se lahko uporabi palmeta z razdaljami 4 krat 3 metre ali kotlasta oblika z razdaljami 5 krat 3 metre.

Poudariti je treba, da potrebuje vsako drevo svoj minimalni življenjski prostor tudi zaradi dobrega osončenja ali osvetlitve.

Za obe sadni vrsti je treba prekopati najmanj 2 krat 2 ali 2 krat 3 metre veliko površino do metra globine in pred tem založno pognojiti s fosforjem (P) in kalijem (K), če je to potrebno glede na analizo zemlje. Če se sadi več sadik hkrati, je treba prerigolati celotno površino meter globoko. Pred rigolanjem in tudi med njim je treba odstraniti vse štore prejšnjih dreves in vse ostanke korenin, da se prepreči razvoj koreninskih plesni, ki lahko uničijo na novo posajena drevesa. Na sesedeni zemlji skopljemo majhno sadilno jamo in posadimo sadiko tako, da je cepljeno mesto 5 do 10 cm nad zemljo. Breskve in marelice načeloma ob sajenju ne potrebujejo opore. Izjema so marelice na zelo vetrovnih legah, tem namestimo oporo do višine debla, zabito od 50 do 70 cm globoko, da bi preprečili lome na mestu cepljenja.

Ob sajenju je treba v sadilno jamo dodati tudi humus ali hlevski gnoj in NPK s sulfatno obliko kalija, vendar ne neposredno na korenine, da jih ne ožge. Če ne uporabljate NPK, je treba povečati količino hlevskega gnoja.

Varstvo breskev in marelic

Najpomembnejši ukrep varstva breskev je zaščita pred breskovo kodravostjo, ker obstaja zelo malo odpornih sort in še te niso bile pri nas preizkušene. Uporabimo pripravke na osnovi bakra, preden spomladi pokukajo milimetrske konice listov iz brstov. Pozneje se lahko uporabi še ciram ali kak drug registriran fungicid. Zgodnje sorte lahko pridelamo samo s temi škropljenji, pozne pa moramo zaščititi proti breskovemu zavijaču, ki povzroča črvivost plodov.

Marelice je treba zaščititi pred luknjičavostjo s škropljenjem s pripravki na osnovi bakra in še vsaj dvema škropljenjema proti cvetni moniliji z botriticidi v odprt cvet. Za marelice je zaželen ukrep beljenje debel takoj po novem letu. Za beljenje uporabimo apneni belež ali jupol (10 kg + 0,4 kg bordojske brozge), če pa želimo nanesti belež s škropljenjem, uporabimo 10 l vode, 2,5 kg jupola in 0,1 kg bordojske brozge.