Marca sončni žarki zemljo, s katere se je umaknila snežna odeja, že precej ogrejejo, vendar toplote ne akumulira dolgo. Setve ne prizadenejo le padci temperature tal ob nenadnih ohladitvah, temveč tudi nihanja med dnevom in nočjo. Tako so bila tla na prvi marčni dan v Biljah na Goriškem ogreta na sedem stopinj, v Ljubljani na pet, V Slovenj Gradcu pa na tri. Marsikdaj konstantna temperatura tal še sredi aprila ne preseže sedem stopinj.

Marec v zelenjavnem vrtu

Pri pripravi gredic, ki smo jih s hlevskim gnojem pognojili jeseni, nam zemlje ni treba 'preobračati na glavo', zadostuje prekopavanje, s katerim jo razrahljamo, prezračimo in razbijemo strukturo prsti. Dovolj je, če to naredimo nekaj dni pred setvijo, da se bo nekoliko posedla. Če gnojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, to opravimo hkrati, medtem ko sodijo dušična gnojila v čas intenzivne rasti rastlin. Površine z ostanki zelenega gnojenja namenimo plodovkam, ker jih sadimo pozneje, v prst pa ga vkopljimo vsaj tri tedne prej, da se bodo ostanki lahko razkrojili. Že v začetku marca sejemo bob, grah, črni koren, ko temperatura zemlje ne pade pod 5 stopinj, zgodnje sorte solate (hkrati lahko na prosto sadimo utrjene solatne sadike). Podobne razmere kot solata potrebujejo rukola, motovilec in radič za rezanje, kmalu nato pride na vrsto špinača.

Med prvimi sadikami, ki jih bomo posadili na prosto, naj bodo gomoljna zelena, cvetača, nadzemne kolerabica in ohrovt, konec marca posadimo sadike čebule s koreninsko grudo. Če nameravamo pridelati čebulo iz čebulčka, tega sadimo takoj, ko zemlja ni premokra, enako spomladanski česen. Zdaj ko je dan še krajši, namreč uspešno tvorita koreninski sistem.

Pri vzgoji domačih sadik v zaprtem prostoru, predvsem plodovk, upoštevamo čas, ki je potreben od semena do godne sadike. Izkušnje zadnjih let z majskim vremenom nam pravijo, da se ne splača hiteti, da nam sadike ne bi prerasle. Če še nismo izbrali semenskega krompirja, pohitimo, dokler je izbira sort dobra, za nakaljevanje pred sajenjem imamo marca še dovolj časa.

Za jagodičje, ki raste v obliki grmov, je značilno zgodnje brstenje, zato rez opravimo najprej med vsemi sadnimi vrstami. Za ohranjanje vitalnosti rastlin je najpomembnejše odstranjevanje starih, zaradi mehanskih, bolezenskih razlogov in škodljivcev poškodovanih, polegajočih se vej in odvečnih mladih poganjkov, pri čemer vzdržujemo zračnost grmov. Za jagodičjem pride na vrsto rez pečkarjev (jablan, hrušk, kutin in našija), šele pozneje koščičarjev (češenj, višenj, breskev in marelic). Najobčutljivejša vrsta je marelica, ki je ne obrezujemo pred sredino marca, zaradi velike dovzetnosti na glivične bolezni pa se prepričajmo, da bo rezi sledilo še vsaj nekaj dni suhega vremena. Sicer pa pri vseh sadnih vrstah z obrezovanjem v suhem vremenu in skrbjo za čisto in ostro orodje preprečujemo razširjanje bolezni. Vrtičkarji, ki z rezjo še nimajo dolgoletnih izkušenj, naj z opravilom ne hitijo, temveč naj izberejo čas, ko se bodo brsti začeli debeliti in si bodo bolje predstavljali rodnost drevesa v prihajajoči sezoni. Marca obrezujemo tudi ženske rastline aktinidije, medtem ko bomo moške po cvetenju, in trto, če tega še nismo storili.

Predspomladansko škropljenje proti škodljivcem in boleznim opravljamo, ko so brsti na sadnem drevju v fazi 'mišjega ušesa'. Takrat so odprti ravno toliko, da se vidi konica lističa. Do brstenja je še čas za pomladno sajenje sadnega drevja. Zaradi cikla pridelave sadik je ponudba v drevesnicah spomladi običajno slabša kot jeseni. Če bi radi v notranjosti Slovenije posadili kaki in aktinidijo, je zdaj čas idealen, saj ti vrsti potrebujeta nekoliko več časa, da se pred zimo prilagodita na tukajšnje razmere.

Marec v okrasnem vrtu

Pred odganjanjem obrezujemo tudi okrasne grmovnice, razen spomladi cvetočih – pri njih bomo to opravili takoj, ko bodo odcvetele. Na čas pomladne rezi so posebej občutljive vrtnice. Njihovi poganjki so namreč tako krhki, da jih malce bolj nerodno ravnanje s škarjami mimogrede poškoduje in odkrhne. Iz istega razloga moramo biti previdni tudi pri odstranjevanju zastirke, s katero smo jih zavarovali pred zimskim mrazom. znamenje, da se z rezjo vrtnic res mudi, če tega nismo storili že jeseni, je cvetenje forzicij. Če namreč vrtnice pred tem odženejo, se je veliko energije iz korenin že preselilo v mlade poganjke, s pozno rezjo pa rastlino nekoliko izčrpamo.

Eno prvih spomladanskih opravil na okrasnem vrtu tudi čiščenje in zračenje trate. Lotimo se ga takoj, ko si trava po prvem dežju opomore in začne zeleneti. Z grabljenjem odstranimo odmrle dele, na katerih se ohranja snežna plesen. Manjše površine navadno rahljamo z vilami, ki jih zabadamo v tla in nagnemo, da se ruša nekoliko privzdigne, lahko pa uporabimo namenske rahljalnike. Zgodnja pomlad je tudi čas za prvo gnojenje trate gnojili z večjim deležem dušika.