2. 9. 2015 | Besedilo: Julijana Bavčar
Setveni koledar – september 2015
2. 9. 2015 | Besedilo: Julijana Bavčar
Čeprav nas je že poletje pridno zalagalo s pridelkom zelenjadnic in sadja, je september tradicionalno mesec, na otroških risbah najlepše ovekovečen z darovi narave. Ponavadi v družbi marljivih živali, ki si delajo zalogo za zimo. V znamenju spravila pridelka bodo tudi naša opravila v sadnem in zelenjavnem vrtu, na gredice bomo sejali poznojesenske vrtnine, v okrasnem vrtu pa lahko prav zdaj največ postorimo za njegovo podobo v prihodnjem letu.
Okrasni vrt
Naj nam barvni ognjemet dalij, aster, jesenskih vetrnic, hermelik in jesenskih trav ne odvrne pogleda od trate. Dokler trava raste, jo moramo še naprej kositi, tudi če se rast upočasni. Če trate ne vzdržujemo redno, se na njej pojavijo zaplate s propadlo rušo. September je idealen čas, da take predele izrežemo v obliki pravokotnikov, do globine 3 cm, odstranimo staro rušo, dopolnimo s prstjo, pregrabimo in jo na novo zasejemo, medtem ko jo lahko s travnimi preprogami zakrpamo do prvega snega. čas je pravšnji tudi za setev trate na novo. Po poletju trato pripravimo na zimo tudi z gnojenjem. Če gnojimo z mineralnim gnojilom, izberemo takšno, ki ima malo dušika, precej več pa kalija.
Sadni vrt
Pri sadju je pomembno, da poznamo dve različni zrelosti sadežev, primernih za obiranje in shranjevanje, užitno in tehnološko zrelost. Obiranje v užitni zrelosti je primerno le za domače razmere, torej za sprotno porabo. Takšno sadje je popolnoma zrelo, ni več trdo in je doseglo polnost okusa in arome. Okusi posameznikov se tudi pri tem, kdaj gre sadje najbolj v slast, razlikujejo, zato ga je najlepše z drevesa trgati sproti. V nasprotju s tem pa je za skladiščenje pomembno, da sadje doseže harmoničen okus (sladkost, obarvanost, aromo, polnost), je pa še trdo in zato odpornejše. Medtem ko bo v skladišču še naprej zorelo (v zračenih in hladnejših kleteh bo ta proces počasnejši in se bodo sadeži obdržali dlje), pa obarvanosti ne bo več pridobilo. Površinsko obarvanost plodov namreč v času zorenja povzroči kombinacija sonca in nizkih nočnih temperatur. Manjše količine jabolk in hrušk lahko hranimo v polietilenskih vrečkah za gospodinjstvo, ki jih na več mestih preluknjamo, s čimer omogočimo menjavo plinov okoli plodov.
Ob obiranju jablan, hrušk in sliv lahko odstranimo tudi kakšno nepotrebno vejo, predvsem navzgor rastoče in tiste, ki silijo v krošnjo. S tem poskrbimo, da preostali les lepše dozori in da se lepše razvijejo rodni brsti za prihodnjo sezono.
Zelenjavni vrt
V začetku septembra še sejemo redkvico ter v prvi polovici motovilec in zimsko solato – vegorko, posavko, nansen, zimsko rjavko, bistro. V septembru sejemo tudi špinačo in blitvo, rukvico ter sadimo čebulček majski srebrnjak. Redčimo poletne setve zimskih radičev in solatnic. Na prazne gredice, kjer ne bomo imeli zelenjave, posejemo rastline za zeleno gnojenje, predvsem prezimne, ki nam bodo površino varovale pred zbijanjem in izsuševanjem, s svojimi koreninami pa rahljale tla in z njihovimi izločki odvračala nam neljube prebivalce tal.