Podatki o obnovi vinogradov so pomemben kazalnik razmer v vinogradništvu. Po besedah Mojce Mavrič Štrukelj s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je med posameznimi vinorodnimi deželami in okoliši sicer opaziti precejšnje razlike: v štajerskem vinorodnem okolišu je obnova vinogradov med 2007 in 2011 dosegla manj kot polovico enostavne reprodukcije, v Prekmurju pa je obseg obnovljenih vinogradov še manjši in se giblje okoli četrtine enostavne reprodukcije.

Tudi v vseh treh vinorodnih okoliših Posavja (Bela Krajina, Bizeljsko in Dolenjska) opažajo izrazito negativen trend prestrukturiranja vinogradniških površin v zadnjem desetletju. Tako je bilo v zadnjih petih letih v povprečju trikrat manj obnov od povprečno potrebnih letnih obnov. Tudi v vinorodni deželi Primorski je obnova vinogradov med letoma 2007 in 2011 zdrsnila pod polovico enostavne reprodukcije, čeprav je še med 2001 in 2006 presegala 80 odstotkov potrebne obnove za zagotavljanje enostavne reprodukcije.

Slovenski vinogradi 
čedalje starejši

Po podatkih iz lanskega leta je vinogradov, mlajših od šest let, 8,3 odstotka, skoraj tretjina jih je starih od šest do petnajst let, 22 odstotkov od 16 do 25 let, slabih 23 odstotkov od 26 do 35 let, nad 35 let pa šteje kar 15 odstotkov vseh vinogradov v državi. Zadnja skupina je od leta 2007 podvojila svoj delež. Najmlajši so primorski vinogradi, kjer se lahko pohvalijo s 40-odstotnim deležem vinogradov v starosti od šest do petnajst let, nekoliko starejši so podravski vinogradi, najslabšo starostno strukturo pa ima Posavje.

Več o krizi v vinogradništvu si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.