Stebričasto sadno drevje: Balerink ne obrezujemo

1. 4. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Boštjan Godec

balerinke, sadno drevje, obrezovanje

Pogosta zadrega lastnikov majhnih vrtov je, da sadna drevesa zasadijo preblizu skupaj, saj jih zavede skromen obseg eno- ali dvoletne sadike. Posebno če niso izbrali takšne, ki je cepljena na šibko rastočo podlago, začne drevesu kmalu primanjkovati prostora, pretirana rez pa povzroči še bujnejšo rast. Za majhne vrtove so zato primerna sadna drevesa z izrazito ozko krošnjo, ki rastejo v obliki stebra, zato se je zanje uveljavil izraz drevesa s stebričasto rastjo. Zaradi kompaktne rasti rodnih poganjkov ne potrebujejo obrezovanja. Njihove značilnosti in botanično ozadje nam je razložil Boštjan Godec s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Za stebričasto sadno drevje so značilni zelo kratki internodiji, to so razdalje med dvema kolencema na poganjku, iz katerih izraščajo listi ali zalistni brsti, zato je letna prirast zelo majhna, tudi manj kot pet centimetrov. Ta značilnost se nam zelo dobro razkrije, ko drevo odvrže liste, saj so vejice oz. poganjki videti nekako čokati, grčasti, prav nič vitki.

So pa zato drevesa še vedno vitka kot plesalke, tudi ko dosežejo končno velikost – odtod drugi izraz zanje balerinke. Resnici na ljubo so ga najprej uporabili kot tržno ime Ballerinas za prvo generacijo jablanovih sort s stebričasto rastjo, pove Boštjan Godec. Na takšno obliko rasti so leta 1960 najprej naleteli prav pri tej sadni vrsti – po naključju. V nasadu precej razširjene jablanove sorte sorte mc intosh je kanadski sadjar Wijcik opazil drevo z nenavadno zbitimi poganjki.

Najprej odkrili naravni mutant jablane

Šlo je za naravni mutant in njegov cvetni prah so žlahtnitelji pozneje uporabili za križanje z drugimi jablanovimi sortami – pri nekaterih potomcih se je ta lastnost ohranila in tako je na raziskovalni postaji East Malling v Angliji nastala prva generacija jablanovih sort z opisano kompaktno rastjo: bolero, polka, waltz, charlotte, flamenco, maypole. Te so v več sadjarskih centrih po svetu uporabili za nadaljnje križanje, tudi s sortami, odpornimi na škrlup, in nastale so tudi sorte stebričaste rasti, odporne na to glivično bolezen. V drevesnicah bomo dve bolj razširjeni novejši skupini jablanovih sort stebričaste rasti spoznali bodisi po predponi POM ali končnici imena CATS (columnar apple tree system).

Podobno kompaktne oblike rasti so znane tudi pri hruškah, slivah, breskvah in češnjah, sadjarji, ki imajo veliko izkušenj z njimi, pa opažajo, da so izrazito kratke vejice oz. pičel letni prirastek najbolj izraziti pri jablanah, medtem ko pri drugih vrstah kakšna vejica v rasti »uide« in jo je za ohranitev stebrastega videza treba prirezati.

V nasprotju z običajnimi sadnimi drevesi, pri katerih bujnost rasti določa tip podlage, na katero je cepljena žlahtna sorta, je kompaktna, stebrasta rast lastnost zgornjega dela drevesa, torej žlahtne sorte. Seveda je pri balerinkah ta prav tako cepljena na določeno podlago, vendar je od te odvisna le končna višina drevesa. Stebričaste češnje, cepljene na podlagi colt in F 12, bodo tako zrasle tudi štiri do pet metrov v višino, jablane na šibki podlagi M9 do tri metre in na srednje bujni MM 106 do 4,5 metra visoko. Tudi pri stebričastih drevesih velja, da potrebujejo vse življenje oporo, če so cepljena na šibko podlago.

Sajenje celo v obliki žive meje

Ker je stebričasto rastoča sadna drevesa mogoče v vrsto saditi približno pol metra vsak­sebi, so se uveljavila predvsem pri ljubiteljskih sadjarjih – ti si lahko pridelajo ozimnico tako rekoč na živi meji. Prvotni namen žlaht­njenja novih sort vsaj pri jablanah pa je bil, da bi jih sadili v intenzivne sadovnjake. Dvainpolkrat več sadik na hektar bi namreč prineslo večji pridelek (odrasla stebričasta jablana rodi povprečno 15 kg plodov), vendar se izračun ni izšel zaradi dolgotrajnejše in dražje pridelave sadik, pa tudi sortiment je bil omejen. Sorte stebričastih jablan zadnjih 14 let preizkušajo tudi v Poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, da bi o njihovi primernosti za naše razmere poročali v sadnem izboru za Slovenijo, pravi Godec. Zato lahko iz prve roke potrdi podatke o navedeni povprečni rodnosti na drevo. Pravi tudi, da je pri večini balerink nekoliko izražena izmenična rodnost, kar je sicer značilnost večine jablanovih sort.

Pri sajenju in oskrbi stebričastih sadnih dreves načeloma veljajo enaka pravila kot pri običajnih, če izvzamemo majhno sadilno razdaljo in to, da jih ne obrezujemo. Tudi vrha takih dreves ne prikrajšujemo, saj bi si z rastjo hotele ustvariti novega. Sadike z golimi koreninami sadimo v času, ko drevo miruje, ulončene pa vse leto, vendar pri sajenju zunaj časa mirovanja pazimo, da so obilno zalite. Cepljeno mesto mora segati kako ped nad zemljo. Stebričasta sadna drevesa potrebujejo enako varstvo pred boleznimi in škod­ljivci kot običajna. Vrtičkarjem se zdi škoda vsakega plodiča, vendar je jabolka, hruške in breskve za lep pridelek treba redčiti, opozori sogovornik.

Stebričasta sadna drevesa so primerna tudi za gojenje v loncih na balkonih, zato jih razni, predvsem spletni ponudniki sadik promovirajo kot svoje posebnosti. Skupna značilnost te ponudbe je, da ne navajajo tipa podlage, na katero je cepljena žlahtna sorta; pred odločitvijo za nakup je zato treba preveriti vsaj podatek o pričakovani višini odraslega drevesa (večinoma je naveden) in se ne pustiti zapeljati miniaturi na fotografiji. Enako kot za vse druge trajne rastline tudi tu velja, da bodo v našem podnebju bolje uspevale sadike, vzgojene čim bliže našim krajem.

Pri »pritlikavih drevesih« preverite podatke

Poleg sadnih dreves kompaktne oz. stebričaste rasti zasledimo v ponudbi spletnih trgovcev in v vrtnih centrih tudi t. i. mini ali pritlikava sadna drevesa. Ponudbo smo se odpravili preverit tudi sami, in ker so drevesca še brez listov, smo zlahka ugotovili, da jih večina prav tako »izkorišča« značilnosti kompaktne rasti s kratkimi internodiji. Razlika je v tem, da je cepljeno mesto na sadiki kakih 40 do 50 centimetrov nad prstjo v loncu, pri čemer iz njega izrašča več cepljenih poganjkov, ki kljub bolj pokončni rasti dajejo nekakšen videz majhne krošnje. V nekaterih primerih pa je šlo za drevesca s poganjki običajnega videza, le pomanjšane velikosti – velika pomanjkljivost za kupca je, da etiketa (praviloma tujega) blaga razen podatka o sadni vrsti ne vsebuje drugih navedb – ne imena sorte ne tipa podlage; od prodajalcev pa tudi ne dobiš zadovoljive razlage, kaj naj bi ohranilo majhnost drevesa in kakšno velikost lahko pričakuješ. Nekakšen maček v žaklju torej.
 

KOMENTARJI

julijana
17. 4. 2013 21:53

Balerinke je mogoče kupiti v bolje založenih slovenskih sadnih drevesnicah.Če sadika ni naprodaj v loncu, je za saditev že nekoliko pozno,primernejši je čas, ko drevesce miruje, torej v jesenskem terminu sajenja.Takrat bo na izbiro več kakovostnih sadik. Julijana Bavčar

mojca
12. 4. 2013 06:53

Mogoče kdo ve, kje se da dobiti balerinke?

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE