Že več kot mesec dni stalno piha veter, nekatere dni celo s sunki več kot 100 kilometrov na uro, ki vsako kapljo dežja takoj posuši. Ozimna žita so več kot dva tedna prezgodaj končala vegetacijo, zato so bili pridelki več kot 30 odstotkov manjši od povprečja. Od prve košnje zaradi visokih temperatur, stalnih vetrov in suše na travnikih ni rasla niti lucerna, ki marsikaj prenese. Izpadel je že en odkos trave, nadaljevanje suše bo po ocenah strokovnjaka povzročilo propadanje koreninskega spleta trav in uničenje travnikov. Precejšnjo škodo je utrpela tudi koruza: koruzni posevki so na najboljših njivah dosegli le polovično višino, zaradi suše ne tvorijo storža, na najbolj sušnih njivah so posevki že več kot do polovice posušeni. Škode na poznih sortah krompirja so ocenjene med 30 in 50 odstotki.

Hudo je tudi v sadovnjakih. Češnjevi nasadi, ki so imeli v času dozorevanja preveč vlage, so marsikje izsušeni. Zaradi suše pričakujejo zaustavitev rasti enoletnih mladik, odpadanje listja in posledično slabši nastavek cvetnih brstov za prihodnje leto. Predvidevajo, da bo še povzročila propadanje dreves zaradi lesnih gljiv, ki napadajo od suše prizadeta drevesa. Suša je manjšo škodo povzročila na poznih sortah marelic, kjer bo škoda na drevesih podobna kot pri češnjah.

Več o razsežnostih letošnje suše si lahko preberete v sobotni tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.