Znova in vse bolj pogosto odkrivamo zadovoljstvo, ki nam ga zagotavlja gojenje last­ne zelenjave, ne glede na razloge za odločitev. Lahko je to izziv za gojenje »eksotične«, nenavadne zelenjadnice, veselje ob svežini in vonju pravkar odrezanega pridelka, marsikdo bi bil rad prepričan, da v njegovi hrani ni škodljivih kemičnih snovi, mnoge pa očara raznolikost in pisanost zelen­javne gredice, tako kot druge očara cvetlična greda. Na srečo je čedalje več takih, ki želijo na vrtu delati čim bolj v sožitju z naravo, opazovati njene zakonitosti in jih upoštevati. Izgovorov, da nimamo časa za vrt ali da imamo zanj premalo prostora, kratko in malo ne sme biti.

Rodovitno in zdravo zemljišče za gojenje zelenjave lahko ustvarimo povsod; na veliki, s soncem obsijani površini ali pač v posodah na terasi, ločeno ali v kombinacijah z okras­nimi rastlinami. Zelenjavni vrt je lahko zelo inovativen, celo zabaven in drugačen od tistih tradicionalnih, ki se jih mnogi spomin­jajo. Visoka greda ali gomila sta rešitev za vse tiste, ki želijo nekaj drugega ali nimajo dovolj prostora za klasične zelenjavne gredice. Ozim­nice tako sicer res ne bomo pridelali, imeli pa bomo dovolj sveže zelenjave za sproti.

Prednosti dvignjenega vrta

Visoko gredo in gomilo uporabimo tam, kjer je zemlja neprimerna za pridelovanje zelenjave. Lahko je pretežka, lahko je v njej preveč kamenja ali po gradnji preveč gradbenih odpadkov, ob morju je lahko preslana. Nekateri si želijo imeti drugačen vrt. Zanje so visoke grede in gomile idealna rešitev, saj sta njihova oblika, pri visokih gredah pa material za izdelavo okvirja, omejena samo z našo domišljijo in spretnostjo. Seveda je najbolje, da material prilagodimo videzu preostalega vrta. Visoka greda in gomila sta primerni za vse, ki se težko sklanjajo in imajo pri nekaterih vrtnih opravilih, kot je prekopavanje, težave. Ker je visoka greda dvignjena od tal, lahko prav vse na njej opravimo stoje. Spomladi se take grede in gomile hitreje segrejejo, zato lahko nanje sadimo prej kot na »klasičen« vrt, pa tudi sadilna površina se poveča in z njo pridelek.

Visoka gomila

Primerna je za tiste, ki bi želeli zelenjavo pridelovati drugače, bolj ekološko in ob upoštevanju varovanja narave. Z njo lahko odpravimo problem nagnjenega terena, prav tako je rešitev tam, kjer pogosto zastaja voda. Zanjo izberemo sončen prostor, in če je mogoče, naj bo daljša stranica obrnjena v smeri sever–jug. Širina je odvisna od dolžine naših rok, dolžina pa od naših želja oziroma prostora, ki ga imamo na voljo. Z visoko gomilo povečamo površino pridelovanja navzgor, v zrak. Tako dosežemo boljšo osončenost, in ker jo od tal dvignemo z različnimi organskimi masami, te pri razpadanju grejejo zemljo in dajejo rastlinam hrano. Največ hranilnih snovi je na voljo v prvih dveh letih, zato takrat na njej gojimo rastline, ki potrebujejo veliko hranil, kot so paradižnik, zelena, por, zelje. Vsako leto obnovimo zgornjo rodovit­no plast, deloma z zemljo, deloma z organskimi gnojili in domačim kompostom, po petih letih pa jo je treba razstaviti.

Se pa v tako gredo radi zatečejo voluharji in miši in si v njej poiščejo skrivališča. Ker se visoka gomila v vročih poletjih hitro izsuši, jo moramo obilno zalivati, kar je lahko, če nimamo na voljo dovolj deževnice, zelo drago.

Visoka greda

Namenjena je vsem, ki imajo majhen vrt, a bi si vseeno radi pridelali nekaj najljubše zelenjave in ob tem imeli lep in urejen videz ali pa bi tako premagovali višinske razlike pri oblikovanju vrta. Visoka greda je pravzaprav visoka gomila, ki smo jo omejili s stranicami oziroma nekim okvirjem. Ta naj bi bil samo tako širok, da lahko z roko sežemo do sredine grede, višina pa je odvisna od naših želja in zahtev. Visoko gredo lahko seveda poljubno oblikujemo in jo zgradimo iz kamna, opeke, hlodov, skratka iz materiala, ki nam je dosegljiv, potem pa jo napolnimo z enakim materialom kot gomilo in v enakem vrstnem redu. Najprej travno rušo odstranimo in jo shranimo. V izkopani prostor položimo narezane veje in šibe, lahko tudi stebla sončnic in vse skupaj dobro potlačimo, saj se »drenaža« ne sme prehitro sesesti. Na ta material položimo že prej odkopano travno rušo (s koreninami navzgor). Če je nimamo dovolj, si pomagamo s pokošeno svežo travo ali nerazpadlimi organskimi odpadki, na vse naložimo plast čim bolj mešanega in vlažnega listja in pokrijemo s plastjo zemlje. Sledi plast grobega komposta z deževniki, plast šote in na koncu še plast vrtne zemlje. Nikoli ne smemo pozabiti na drenažno plast, ki je nujna in katere debelina je odvisna od višine grede, in na to, da z zemljo napolnimo gredo do vrha, ker bi bile drugače manjše rastline ob robovih v senci.

Mešani posevki

Ker moramo na visokih gredah in gomilah posaditi čim več na precej majhnem prostoru, je pomembno, kako rastline med seboj kombiniramo. Najbolje jih je saditi v mešanih posevkih, da si medsebojno pomagajo pri uspešni rasti in v boju s škodljivci. Če samo malo pobrskamo po spominu, se bomo verjetno vsi spomnili kombinacije koruze, fižola, sončnic in buč. Koruza daje oporo fižolu, fižol jo oskrbuje z dušikom, sončnice pomagajo v boju proti koruzni vešči. Vonj nekaterih rastlin odganja škodljivce ali pa zakrije vonj gostiteljske rastline in je škodljivec tako ne najde. Rastline tudi oddajajo v tla kemične snovi, ki so pogosto neprijetne ali celo strupene za nekatere glivice. Nekatere imajo globoke korenine, druge plitve, in če so posajene skupaj, učinkoviteje črpajo hranila v tleh.

Ker ni dobro, da je zemlja, zlasti poleti, gola, se praznim površinam izogibamo in jih zasadimo. Med rastline, ki rastejo počasi, sadimo tiste s hitro rastjo in tako je zemlja vedno pokrita. Lahko pa ob stranicah posadimo rastline, ki bi na »navadni« gredi potrebovale oporo, tukaj pa se lepo spustijo navzdol in preprečijo hitro izsuševanje, kar je največja »nevarnost« pri visokih gredah. Ali pa jim na sredini gredice postavimo oporo in bodo poskrbele, da sončna pripeka ne bo povzročala večje škode nežnejšim rastlinam. Druga možnost je, da visoko gredo postavimo ob zid, vendar mora biti potem za polovico ožja.

Tudi cvetlice in zelišča

Na visoke grede in gomile sodijo tudi cvetlice in zelišča. Pa ne zaradi nostalgije, ampak zato, ker s svojimi barvami in vonjem privlačijo koristne žuželke, ki se ali prehranjujejo ali razmnožujejo s pomočjo škodljivih žuželk in poskrbijo, da nam ni treba uporabljati kemičnih sredstev. Gredice pa bodo hkrati lepo pisane. Prav posebej je treba omeniti ognjič, kapucinko in žametnico, ki s svojimi koreninskimi izločki zmanjšujejo število talnih škodljivcev, oranžna barva cvetov pa privablja koristne žuželke. Odgovoren vrtnar si prizadeva, da s svojim delom ne povzroča motenj v zapletenem kroženju življenja. Vrtnari v sožitju z naravo, kar pa ne pomeni nazadovanja v zastarele postopke. Upošteva vse, kar se je že izkazalo za dobro in koristno. Pa saj so visoke grede že davno pred nami uporabljali Kitajci, številni narodi so poznali dobre in slabe sosede ter najrazličnejše živalske pomočnike na vrtu. K sreči je tudi pri nas vse več odgovornih in ozaveščenih vrtnarjev.