Veliko laže je prekisla tla (nizek pH) narediti bolj bazična kot obratno. Postopek, ki povečuje bazičnost zemlje, je apnenje. V Sloveniji ga vrtičkarji pogosto uporabljajo na pamet, celo tisti, pri katerih so tla nevtralna ali bazična, jih apnijo, češ da bodo s tem pokončali škodljivce v tleh. Bolj priporočljivi sredstvi za apnenje sta zmleti apnenec ali zmleti dolomit, ki nista agresivna. Z vsemi izdelki apnimo le zunaj rastne sezone, le na vsakih 4 do 6 let, apneno gnojilo je priporočljivo zadelati v tla. Apnimo vedno ločeno od gnojenja, med njima mora preteči vsaj dva meseca. Dodana količina apnenih gnojil odvisna od pH-vrednosti tal in potreb rastlin, ki jih gojimo. Naj še enkrat ponovimo, da apnimo le močno zakisana tla!

Vrtičkarji se v praksi z zahtevo po spremembi pH rastišča, razen ko sadijo kisloljubno jagodičevje ali okrasne rastline, srečajo, če analiza tal pokaže, da so tla bazična, kar je pogosto razlog, da rastline slabše sprejemajo rastlinska hranila in to vpliva na njihovo zdravje. O možnostih za spremembo od bazične vrednost h kislemu in o odvzemu zemlje za analizo tal pišemo v prispevku Analiza tal: Zanesljiv kompas za gnojenje.

Kot rečeno, je postopkov za zakisanje zemlje (zniževanje pH), torej za obratno pot od apnenja, bolj malo, poleg tega rezultata ne moremo doseči hitro: najbolj bi bilo učinkovito, če bi bazični zemlji primešali zemljo s čim nižjim pH ali šoto (vendar je s tem težava, saj bi ju potrebovali zelo velike količine) ali pa z uporabo fiziološko kislih gnojil.

Z gnojili, ki v zemlji delujejo fiziološko kislo, lahko pripomoremo k zniževanju ph tal, s tistim, ki delujejo fiziološko bazično, pa ga dvigujemo. V nadaljevanju naštevamo, katera gnojila delujejo kislo, katera pa bazično. Seveda jih nikoli ne uporabljamo samo za uravnavanje kislosti, temveč gnojimo glede na potrebe vrtnin po hranilih, Vedno pa je dobro imeti pred očmi, kakšen vpliv bodo imela na pH tal. Če iz deklaracije na embalaži kupljenih gnojil te lastnosti ne moremo ali ne znamo razbrati, vprašajmo prodajalca.

Organska gnojila

Gnojenje s hlevskim gnojem pH poveča (na dobro gnojenih tleh je PH ponavadi zvišan), podobno velja za običajni vrtni kompost.

Mineralna gnojila

Poznamo mineralna dušična gnojila, v katerih je dušik vezan bodisi v amonijski ali v nitratni obliki. Fiziološko kislo delujejo amonijska, zato so primernejša za uporabo na bazičnih tleh kot nitratna.

Amonijska dušična gnojila so: amonijev sulfat, urea ali sečnina, monoamonijev fosfat (MAP), NPK-gnojila (v njih so dušik, fosfor in kalij v različnih razmerjih) in KAN (apnenčev amonijev nitrat).

Fiziloško kislo deluje tudi fosforjevo gnojilo superfosfat. Večina drugih fosfornih mineralnih gojil deluje fiziološko bazično, to so: hiperfosfat, hipercorn in Thomasov fosfat.

Od kalijevih gnojil deluje fiziološko kislo kalijev sulfat, kalijev klorid pa ima nevtralno delovanje.