• Ilovnata tla na njivi

Spoštovani,

jeseni smo preorali ledino za njivico. Tla so težka ilovnata, zemlja se lepi. Da bi jo izboljšali, smo pomladi nanjo navozili odpadno zemljo od gojenja šampinjonov in nekaj konjskega gnoja. Z drobilnikom sem zdrobila veje smrek (od žleda), pa me zanima, ali to lahko vmešam med zemljo.

Za odgovor se vam lepo zahvaljujem.

Vera

-----

Smrekove veje so sicer zelo koristne za varovanje posevkov pred mrazom, pa tudi kot dodatek pri izdelavi visoke grede, kjer jih uporabimo za spodnjo, drenažno plast. Zdrobljene, zmešane med zemljo, pa povečujejo kislost tal. Zato vam svetujem, da jih ne dodajate, razen če na njivi ne nameravate vzgajati borovnic ali podobnih rastlin, ki zahtevajo bolj kisla tla.

Za izboljšanje težkih ilovnatih tal je najboljše dodajanje komposta ali dobro preperelega hlevskega gnoja, s čimer postane struktura tal bolj drobno grudičasta. Koristna je tudi setev rastlin za zeleno gnojenje, ki hitro kalijo in rastejo ter v kratkem času naredijo veliko listne mase. Nekatere, na primer oljna redkev, pa z gostimi in globokimi koreninami tla rahljajo in zračijo. Posejete jih avgusta in septembra, ko poberete pridelek. Rastline bodo do prve slane, ki jih bo uničila, že bujno zrasle. Odmrlo zelenje bo nato čez zimo tla varovalo in jim godilo. Spomladi boste ostanke rastlin vdelali v tla in opravili setev zgodnje zelenjave. Najpogostejše rastline za zeleno gnojenje so, poleg oljne redkve, tudi detelje, ki tla bogatijo z dušikom, ter facelija in bela gorjušica, ki z izločki korenin odganjajo talne škodljivce, ogorčice.

Za izboljšanje prepustnosti tal lahko dodate na njivico še droben pesek, navadno se za ta namen uporablja kremenčev pesek.

• Paradižnik ne razvije listov

Spoštovani,

paradižnik sem sejal 24. marca v zabojček v prostor s temperaturo približno 24 stopinj Celzija. Po šestih dneh je pokukal ven in takoj sem ga prestavil v prostor s temperaturo približno od 18 do 20 stopinj Celzija. Od takrat je zrasel tri centimetre, ampak ima še vedno samo dva klična listka. Zanima me, kaj bi lahko bil razlog, da ne razvije novih listkov, ker si ga ne upam prepikirati, čeprav bi bil po dnevih že čas. Klična listka sta lepe zelene barve, stebelce je videti zdravo. Ali bi kljub temu lahko sadike prepikiral ali moram počakati, da razvijejo vsaj prvi pravi list? Prosim za čim hitrejši odgovor, če se le da.

Hvala lepa za pomoč in lep pozdrav.

Jože

-----

Pikiranje mladih sejančkov zahteva kar nekaj časa, natančnosti in potrpežljivosti, vendar s tem načinom vzgoje dobimo rastline z močnim koreninskim sistemom, ki iz tal črpajo več hranil, poleti pa se bolj uspešno spopadajo s sušnimi dnevi. Vzgojo sadik s pikiranjem začnemo s setvijo v platoje ali zabojčke, ki jih postavimo na višjo temperaturo, na primer 24 stopinj Celzija, kot ste storili tudi vi. Ko dobijo sejančki prve prave liste, jih previdno pikiramo (vsakega v svoj lonček), pustimo na toplem še kakšen teden, potem pa prestavimo v hladnejši prostor (15 do 18 stopinj Celzija), da se ne pretegnejo. Lončki naj bodo na svetlem, pazimo pa, da jih ne doseže neposredno sonce, ki jih lahko ožge. Sadike obračamo, da zagotovimo čim bolj enakomerno rast. Ko zunanje dnevne temperature presežejo 18 stopinj Celzija, jih lahko že postavimo za kakšen dan na prosto, da se začnejo navajati na zunanje razmere, teden dni pred presajanjem pa jih pustimo zunaj tudi kakšno noč (v zavetju). Paradižnik presajamo na prosto po 1. maju.

Vi ste sejančke verjetno prezgodaj prestavili v hladnejši prostor, zato se je rast ustavila. Pri pikiranju morate počakati, da se razvijejo prvi pravi listi, nato pa jih pikirate do višine kličnih listov, da sadika razvije čim več korenin. Če je odgovor za letos prepozen in ste si sadike paradižnika zagotovili drugače, pa verjamem, da bo vzgoja sadik s pikiranjem v prihodnjem letu gotovo uspešna.