Vzgoja sadik: ne delajmo jim družbe v kratkih rokavih

12. 3. 2012 | Besedilo: Miša Pušenjak

sadike, kumare, vrtnine, vzgoja sadik, korenine, pikiranje, buče

Spomladi je na zelenjavnem vrtu glavna prednost sajenja sadik pred neposredno setvijo na gredice zgodnejši pridelek, z njim pa si tudi pozneje prihranimo marsikatero težavo, o čemer smo pisali v prejšnji številki. Priporočljivo je sajenje sadik s koreninsko grudo, saj je presajanje z golimi koreninami za rastline šok. Kako se gojenja sadik lotimo doma?

Velikost lončkov za sadike je pri posameznih rastlinah različna, priporočljive dimenzije si lahko ogledate v tabeli. Zdaj seveda ni treba sejati v posamezne lončke. V trgovinah se dobijo posebne plošče, ki jim rečemo multiplošče in so v bistvu med seboj povezani lončki različnih velikosti. So iz različnih materialov, iz plastike ali stiropora. Sama dajem prednost stiropornim, saj so trde in pri premikanju ne poškodujemo korenin. Plastične so običajno mehke, ob premikanju se zvijejo, s tem pa lahko premaknemo in poškodujemo tudi koreninski sistem mladih sadik. Boljše so tiste s trdimi podstavki.

Vzgoja sadik s koreninsko grudo brez pikiranja

Sadike s koreninsko grudo brez pikiranja vzgojimo tako, da seme posejemo neposredno v lončke, napolnjene s substratom. Lončke najprej napolnimo z zemljo do vrha. To potlačimo toliko, da je zagotovo napolnila ves lonček. V vsakega posejemo eno seme ali več, odvisno od rastline. Pri cvetlicah in zeliščih posejemo več semenk, saj je pomembno, da je sadika čim bolj gost, razvejen grmiček. Pri solatnicah in kapus­nicah posejemo samo eno semenko, saj se bo le tako oblikovala lepa glava ali rozeta. Če dvomimo o kaljivosti semena, posejemo dve semenki, vendar zelo kmalu, kakor hitro se pojavijo prvi pravi listi, odvečno rastlino odščipnemo, če vzkalita obe. Pri kumarah, bučah, bučkah, melonah in lubenicah posejemo dve semenki. Tudi por sejemo običajno tako, da posejemo samo eno semenko, pri čebuli pa lahko posejemo dve in tudi obe pustimo. Vzgoja sadik čebule vam bo letos prišla prav, saj čebulčka sorte ptujska rdeča še ne bo mogoče kupiti, menda pa bo na trgu nekaj semena. Vzgoja čebulnih sadik bo še bolj smiselna v avgustu, ko lahko posejete seme majskega srebrnjaka. Potem vam bo čebula tudi veliko manj uhajala v cvet, kot če bi sadili čebulček.

Vzgojimo si lahko še sadike nizkega in visokega fižola, pri čemer pridobimo nekaj časa, saj jih na prosto presadimo takrat, ko bi fižol komaj sejali. Posejemo toliko zrn, kolikor bi jih pri visokem fižolu na eno oporo, od pet do osem, kar pa je odvisno tudi od sorte.

Tudi blitva bo hitreje rasla in prej jo bomo imeli, če si vzgojimo sadike. Posejemo dve do tri semenke na lonček. Z neposredno set­vijo v lončke brez pikiranja vzgojimo tudi sadike okre.

Enako velja za sadike listnatega peteršilja, saj se vam potem ne bo tako mudilo s setvijo na prosto. Posejete lahko več semenk v en lonček, saj pri listnatem peteršilju potrebujemo čim več listja. Po setvi seme pokrijemo z zemljo, vendar le toliko, da je pokrito. Nato zalijemo in postavimo na toplo.

Temperatura za vznik

V povprečju je idealna temperatura za vznik od 20 do 25 ˚C. Previsoke temperature zavirajo kaljenje, prenizke ga podaljšajo. Še slabše pa je, če temperatura med vznikom niha: podnevi se rastlinjaki zaradi sonca močno segrejejo, ponoči pa ohladijo, saj ne ogrevamo na 30 ˚C in več. Zato je najbolje, če do vznika lončkov ne damo v rastlinjak, pa tudi na okenske police ne, ampak nekam, kjer lahko zagotovimo enakomerno temperaturo podnevi in ponoči. V stanovanjskih hišah so bile nekdaj najbolj primerne kurilnice, zdaj pa je težko reči, v kateri sobi imate podnevi in ponoči vsaj približno enako temperaturo. Vendar po nekaj dnevih (štirih ali petih) setev kar postavite v rastlinjak ali na okno, da ne bodo rastlinice vzklile v temi.

Vzgoja sadik s pikiranjem

Vzgoja sadik s pikiranjem se od prvega načina razlikuje le po tem, da seme posejemo v setvene plošče, lahko so to podstavki za rože, cvetlična korita ali podobno. Zadostuje globina posode 3 cm, saj bomo rastlinice hitro prepikirali – presadili vsako v svoj lonček. Tudi v setvenice jih posejte v vrstice, saj bodo tako enakomerneje kalile in rasle in bo tudi delo ob pikiranju hitrejše. Večina vrtičkarjev pikira prepozno in rastlinam že naredi škodo. Ne pozabite, vedno pikiramo, ko se klični listi rastline postavijo v vodoraven položaj, najpozneje pa, ko se pojavijo prvi pravi listi. Prednosti pikiranja so predvsem v tem, da vzgojimo gostejši koreninski sistem z več stranskimi koreninicami. Pikiramo vse rastlinice, ki prenašajo presajanje, če si le lahko vzamemo čas. Velja podobno kakor pri sejanju, pri zeliščih in cvetlicah lahko vzamemo več rastlinic in jih prepikiramo v skupni lonček za eno sadiko. Pri paradižniku, papriki, jajčevcu in zeleni pa seveda pikiramo v vsak lonček eno rastlinico.

Po večini pikiramo enako globoko, kakor so rastlinice rasle do tedaj, kar je posebno pomembno pri zeleni. Ta namreč ne naredi gomolja ali pa je ta manjši, če pikiramo pregloboko. Paradižnik, papriko, jajčevec in čili nasprotno pikiramo vse do kličnih listov. To naredimo zato, ker bodo tudi na steblu zrasle stranske korenine in bo koreninski sistem sadike tako globlji, s tem pa bo pozneje tudi rastlina imela globlje korenine. Dan po pikiranju naj bodo rastline zasenčene, potem pa jih seveda damo na polno svetlobo.

Kumare in bučke

Bučnic ne moremo pikirati, saj tega ne prenašajo. Da bi vzgojili podobno globlji in močnejši koreninski sistem kakor pri razhudnikih, vendar brez pikiranja, lahko uporabimo manjši trik. Lončke, v katere bomo sejali, napolnimo z zemljo samo do polovice. Posejemo po eno seme za vsako sadiko bučke in dve za buče ali kumare; prekrijemo jih z zemljo največ centimeter na debelo. Počakamo, da rastlina vzkali. Ker ji v globini lončka primanjkuje svetlobe, se bo razpotegnila iz lončka. Takrat nasujemo zemljo do vrha. Tako se bodo koreninice razvile tudi po zasutem steblu. Koreninski sistem bo globlji in tudi gostejši. Zadnjič pa sem v neki tuji reviji videla še idejo, kako najlaže dosujemo zemljo – z žličko za sladoledne kepice gre zelo preprosto.

Še nekaj opozoril

Napačno je mišljenje, da so visoke temperature tiste, pri katerih bodo sadike najbolje uspevale. V rastlinjaku, kjer gojimo plodovke, ne smemo biti zadovoljni v kratkih rokavih. Zato je redno zračenje nujno potrebno. Seveda pa je zračenje pomembno tudi zaradi visoke zračne vlage, ki se ustvarja. Ne bojte se zjutraj prezračiti rastlinjaka, zaradi tega sadike ne propadejo. Pogosto pa propadejo zaradi previsokih temperatur in visoke zračne vlage.

Opozorila bi še na to, da je nekaj zelišč in tudi nekaj cvetlic svetlokalilk. Med zelišči so to majaron, timijan, kamilica, boraga, bazilika, šetraj, pehtran, origano, meta, med cvetlicami pa vodenka, ognjič, celozija oz. petelinov greben, marjetice, velika zvončnica (dvoletnica), gajlardija, enoletna cipresa (Kochia scoparia), lobelija, spominčica, okrasni tobak in celo slovenke oz. petunije. Svetlokalilke za kaljenje potrebujejo svetlobo. To pomeni, da seme samo položimo in rahlo potisnemo ob zemljo, a ga z njo ne pokrijemo. To je nujno za dober, enakomeren vznik. Sivka in rožmarin kalita v hladnem prostoru, kjer je največ 12 ˚C.

Spomladi so lahko daljša obdobja oblačnega vremena. V tem primeru se rast sadik navadno upočasni, postanejo tudi svetlejše. Naj vas takrat ne premami, da bi pospešili rast z dvigom temperature ali gnojenjem. V resnici je treba temperaturo znižati, zmanjšati pa tudi zalivanje. Le tako boste vzgojili kakovostno sadiko. Rastlinam pa lahko pomagate prebroditi to težavno obdobje s pripravki iz izvlečkov alg ali aminokislin, ki jih dobite v trgovinah. Tisti, ki imate doma veliko posušenih zelišč, lahko uporabite tudi čaj iz ognjičevih ali regratovih cvetov.

Vzgoja sadik ni tako težavna, kakor mnogi menijo. Razširjeno je prepričanje, da je neposredna setev preprostejša, pa ni. Za rastline je veliko bolje, če jih pridelamo iz sadik, zato tudi večina tržnih pridelovalcev zelenjave ne pomisli, da bi tiste, pri katerih se sadike dajo pridelati, še vedno sejali kar na stalno mesto.

KOMENTARJI

anica
27. 4. 2014 17:57

HVALA. Tudi jaz sem s to temo dobila par dobrih nasvetov.Misli ,da jih ne bom pozabila.Super.

Jože
15. 3. 2012 10:32

Super članek in super informacije...hvala. lpj

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE