Zelenjavni vrt v maju

9. 5. 2012 | Besedilo: Robert Mabič

zelenjavni vrt, plodovke, fižol, krompir

Navadno je vreme maja ravno pravšnje za dejavnosti na prostem in upam, da bo tako tudi letos. Vrtičkarji imamo polne roke dela s sajenjem in setvijo, škodljivci in bolezni pa so tisti, ki nam kvarijo veselje ob vrtnarjenju. Zaradi ugodnih rastnih razmer rastline lepo napredujejo, cvetje in življenje povsod okrog nas nam daje moči in polni baterije.

Končno bomo zapolnili gredice tudi s plodovkami, ki so vse doslej uspevale v varnejšem okolju. V osrednji Sloveniji moramo navadno počakati do sredine maja, ko mine nevarnost slane, podobno pa velja tudi za fižol. Paradižniki ne smejo manjkati na nobenem vrtu, velika težava pri njihovem gojenju pa je krompirjeva plesen. Vendar zdaj v maju še ni nevarnosti zanjo zaradi še vedno dokaj hladnih noči, kar ji ne ustreza, zato škropljenje s fungicidi ni potrebno. Lahko pa načrtujemo in postavimo ustrezno zaščito (streho) nad njimi, kar se je pokazalo kot dober preventivni ukrep. Pomembno je tudi sajenje sadik. Te sadimo globoko in nekoliko postrani, saj bodo korenine pognale tudi iz stebla in bodo rastline tako močnejše in odpornejše. Paradižnik bo dobro uspeval tudi, če ga sadimo nekaj let na istem mestu, druge plodovke pa je bolje saditi vsako leto drugje. Da nam na vrtu ne bo zmanjkalo solatnic, poskrbimo z redno setvijo tistih sort, ki dobro uspevajo tudi v vročini (marija, great lakes, canasta, malan, štirje letni časi...). Bežanje v cvet lahko nekoliko zavremo tudi, če rastline takrat, ko je največja vročina, polijemo z mrzlo vodo. Očitno je to zanje dovolj stresno, da za nekaj časa pozabijo na cvetenje.

Krompir je zdaj že lepo razvit, zato ga nekoliko osipljemo. Škropljenje proti boleznim in škodljivcem pri zgodnjih sortah ni potrebo, saj jih bomo pobrali še pred ugodnimi razmerami za njihovo pojavljanje. Zdaj je tudi čas za setev fižola. Nizke sorte sejemo v vrste na vsakih 3 do 5 cm z okrog 35 cm medvrstne razdalje, pri visokem fižolu pa nasujemo ob opore, ki so si narazen vsaj 60 cm, od 5 do 8 zrn, odvisno od bujnosti sorte. Ob čebuli, žajblju, ognjiču, kapucinkah, šetraju in timijanu bodo fižolove rastline varnejše pred listnimi ušmi, poleg teh pa so dobri sosedje za fižol tudi paradižnik, krompir, zelje, kolerabica, kumare in rdeča pesa. Na gredicah redno odstranjujemo plevelne rastline, ki jih nikakor ne zmanjka. Velika nadloga za mlade rastline so tudi bramorji in polži. Te odstranjujemo s pobiranjem, jim nastavljamo vabe in odganjamo s primernimi zasaditvami. Proti bramorju pomaga nastavljanje cvetličnih in drugih lončkov, ki jih vkopljemo do roba okrog posajenih plodovk, kamor nato popadajo med večernim sprehajanjem po gredicah. Polže pa bodo najbolje odvrnile kapucinke ob robovih gredic, prav tako pa jih lahko natrgane potrosimo tudi po gredicah in potkah med njimi.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE