Električna energija: Malo elektrike za toplo vodo

8. 12. 2010 | Besedilo: Katarina Nemanič | Fotografije: Katarina Nemanič

toplotne črpalke, električna energija, obnovljivi viri energije, dosje

Električna energija predstavlja enega največjih stroškov povprečnega gospodinjstva. V večini je skoraj polovico porabimo za ogrevanje sanitarne vode, saj za to še vedno najpogosteje uporabljamo klasične električne grelnike oziroma bojlerje. Zanimalo nas je, ali se splača in koliko lahko prihranimo, če jih zamenjamo za sanitarno toplotno črpalko. Preverili smo tudi, kolikšen je povprečen strošek za elektriko v sodobnih energijsko varčnih hišah s toplotnimi črpalkami.

Začnimo s konkretnim primerom. Petčlanska družina, ki ima dve kopalnici in v njih dva bojlerja s prostornino 80 in 120 litrov, ter manjši petlitrski bojler v kuhinji, za njihovo delovanje oziroma pripravo tople vode plača približno 40 evrov na mesec, letni strošek je 480 evrov. To je nekaj več kot 40 odstotkov celotnega letnega stroška za elektriko. Vendar je treba poudariti, da gre za precej potratno družino, kar potrjujejo tudi izračuni naših sogovornikov (dva sta proizvajalca toplotnih črpalk, tretji je zastopnik avstrijskega proizvajalca kompaktnih naprav), ki smo jih prosili, da izračunajo, koliko kilovatnih ur elektrike za ogrevanje sanitarne vode na leto porabi povprečna štiričlanska družina. V Gorenju so izračunali, da manj potratna družina, ki na dan porabi približno 100 litrov tople vode, segrete na 60 stopinj Celzija, kar na primer pomeni, da se le prhajo, uporabljajo pomivalni stroj in nasploh preudarno ravnajo s toplo vodo, porabi na dan približno šest kilovatnih ur elektrike. Na leto to nanese 2200 kWh ali 242 evrov, če upoštevamo povprečno ceno za kilovatno uro elektrike 0,11 evra. Bolj potratna družina, ki pogosto uporablja kopalno kad in morda tudi posodo pomiva pod tekočo toplo vodo, na dan porabi do 12 kWh elektrike, na leto torej 4400 kWh, letni strošek je 484 evrov. V podjetju Termotehnika so izračunali, da je povprečni letni strošek za toplo vodo, ki jo ogrevamo s klasičnim bojlerjem s prostornino 200 litrov, 281 evrov, kar pomeni, da družina porabi približno 2555 kWh električne energije, pri tem pa so upoštevali, da se voda v bojlerju segreva le na 45 stopinj Celzija.

Toplotna črpalka pozimi

Kako lahko strošek za toplo vodo zmanjšamo? Lahko se odločimo, da bomo z njo veliko bolj gospodarni in jo bomo preprosto porabili manj, vendar je to malo verjetno, saj pomeni, da moramo korenito spremeniti svoje navade in se odpovedati določenemu udobju. Računi podjetij kažejo, da je veliko bolj racionalno, če ogrevanje vode posodobimo oziroma pogosto že zelo zastarele in energijsko izjemno potratne bojlerje zamenjamo s sodobnejšo tehnologijo. Možnosti je več, lahko se na primer odločimo za namestitev sprejemnikov sončne energije, vendar ti ne bodo zagotovili tople vode vse leto, zato potrebujemo dodaten vir ogrevanja. Druga možnost je, da vodo ogrevamo z energentom, ki ga uporabljamo za ogrevanje prostorov, vendar je treba izračunati, ali se glede na ceno posameznega energenta to splača, če uporabljamo fosilna goriva, pa bi morali upoštevati tudi njihov vpliv na okolje.

Tretja možnost so sanitarne toplotne črpalke, ki lahko v določenih razmerah delujejo vse leto, lahko pa jih pozimi povežemo z ogrevalnim kotlom. Sogovorniki opozarjajo, da sanitarne toplotne črpalke zrak/voda, ki kot vir energije izkoriščajo zrak iz prostora, v katerem so postavljene, dobro delujejo pri temperaturah, ki niso nižje od sedem stopinj Celzija. Če se pozimi ohladi pod to mejo, je sanitarno vodo v tem času smiselno ogrevati s kotlom. Vendar izračuni, ki so jih naredili v Gorenju, kažejo, da je toplotnim črpalkam po ceni koristne toplote konkurenčna le lesna biomasa, zato je ta kombinacija za ogrevanje sanitarne tople vode smiselna. Cena koristne toplote, ki jo dobimo iz kurilnega olja ali zemeljskega plina, je precej višja, kar pomeni, da ogrevanje sanitarne vode s temi energenti ni najbolj gospodarno.

Prihranki so veliki

Če so izpolnjeni pogoji za učinkovito delovanje, je prednost toplotnih črpalk, da za potrebno toploto porabijo bistveno manj elektrike kot bojlerji, saj iz enega dela elektrike dobimo več delov toplote. Povedano drugače, količina toplote, ki jo proizvedejo, je odvisna od grelnega števila toplotne črpalke in moči. Če je to na primer tri, bomo iz enega dela elektrike dobili tri dele toplote. Moč sanitarnih toplotnih črpalk za povprečno družino je približno dva kilovata. Koliko na porabo elektrike v resnici vpliva grelno število, kažejo izračuni podjetij. V Gorenju so izračunali (upoštevali so, da je štiričlanska družina precej potratna), da toplotna črpalka z 200-litrskim bojlerjem in grelnim številom tri na leto porabi približno 1700 kWh elektrike, vodo pa segreva na 60 stopinj Celzija. Letni strošek je tako 187 evrov. Toplotna črpalka z grelnim številom 3,3, ki vodo v 200-litrskem bojlerju segreva na 45 stopinj Celzija, po podatkih Termotehnike porabi 766 kWh elektrike, strošek je 84 evrov na leto (upoštevali so manj potratno družino). Bolj učinkovita črpalka z grelnim številom 4,5 pa bo porabila le 562 kWh elektrike, kar pomeni, da lahko letni strošek zmanjšamo na vsega 62 evrov. Prihranki so veliki, kolikšna pa je naložba v toplotno črpalko? Cena klasične toplotne črpalke z 200-litrskim bojlerjem, montažo in davkom na dodano vrednost je v povprečju 1400 evrov. Če od tega odštejemo subvencijo Eko sklada, ki znaša 250 evrov, bomo zanjo odšteli 1150 evrov. Vzemimo srednje visok strošek za ogrevanje tople vode z bojlerjem, na primer 30 evrov na mesec oziroma 360 evrov na leto. Ogrevanje s toplotno črpalko bo cenejše za 276 evrov (letni strošek 84 evrov). Naložba se povrne v nekaj več kot štirih letih. Če se odločimo za bolj učinkovito toplotno črpalko z grelnim številom 4,5, pa bo letni strošek nižji za 300 evrov in naložba v približno 1800 evrov vredno napravo se bo povrnila v petih letih, pri čemer smo upoštevali 250 evrov subvencije.

Strošek elektrike v energijsko varčnih hišah

Poraba električne energije za delovanje sanitarne toplotne črpalke je neodvisna od energijske učinkovitosti hiše, zato so te primerne tudi v energijsko potratnejših hišah. Drugače pa je, če toplotno črpalko uporabljamo še za ogrevanje prostorov. Gospodarne so zgolj v energijsko učinkovitih hišah z majhnimi potrebami po toploti. Preverili smo, kolikšen je strošek za elektriko v pasivni hiši in koliko v dobri nizkoenergijski s toplotnimi potrebami ne večjimi od 25 kWh/m2 na leto. V podjetju Ekoaktiv so naredili izračune za kompaktne naprave, ki združujejo toplotno črpalko za ogrevanje prostorov in tople vode ter prezračevalno napravo, ki je v takšnih hišah nujna. Skupni letni strošek za elektriko v 150 kvadratnih metrov veliki pasivni hiši, ki ima vgrajeno takšno napravo z močjo ogrevanja 1,5 kW in grelnim številom toplotne črpalke 4,25, v prostorih pa je talno gretje, je približno 196 evrov. Od tega 80 evrov za sanitarno vodo, 58 evrov za toploto v prostorih, 47 za delovanje prezračevalne naprave in 11 evrov za dogrevanje kopalnic. Enaki so posamezni stroški v dobri nizkoenergijski hiši, le zaradi večjih toplotnih izgub so stroški za njeno ogrevanje višji, in sicer 97 evrov na leto. Potrebna moč ogrevanja je v tem primeru približno 2,7 kW.

V energijsko varčnih hišah se lahko odločimo tudi za ločene naprave, kar pomeni, da na primer toplotna črpalka zagotavlja toploto za sanitarno vodo in prostore, prezračevalna naprava pa je ločena. Stroški so znova podobni, odvisni pa so od kakovosti posameznih naprav. Predvsem pri prezračevalnih napravah je pomembno, kako je urejeno ogrevanje zraka pred vstopom v napravo, kar po podatkih Ekoaktiva lahko porabo elektrike poveča tudi za 200 kWh na leto. Dodatne izgube lahko nastanejo zaradi zalogovnika toplote, ki pri kompaktnih napravah ni potreben, še dodajajo. V Termotehniki so izračunali, da bi bili stroški za ogrevanje in sanitarno vodo v nizkoenergijski hiši približno 152 evrov. Izbrali so toplotno črpalko zemlja/voda z grelno močjo približno štiri kilovate in grelnim številom za ogrevanje prostorov 4,4, za toplo vodo pa 3,8. Nekoliko višji, 185 evrov, so stroški po izračunih Gorenja, kjer so izbrali toplotno črpalko z grelno močjo pet kilovatov in grelnim številom štiri. Energijska varčnost v sodobnih hišah ne pomeni le majhne rabe energije in s tem manjšega vpliva na okolje, temveč se po izračunih sodeč občutno pozna tudi v proračunu gospodinjstva.

Delo in dom, 8. december 2010

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE