Hlajenje: En sistem pozimi ogreva, poleti hladi

10. 6. 2015 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: arhiv podjetij

reverzibilna toplotna črpalka, hlajenje

Naložba v toplotno črpalko je najbolj upravičena, če bomo z njo ogrevali in hladili – en sistem, ki vključuje eno notranjo in eno zunanjo enoto, lahko namreč pozimi v bivalnih prostorih zagotavlja toploto, poleti pa prijeten hlad.

Tako imenovane reverzibilne toplotne črpalke pozimi prečrpavajo toploto iz okolice v bivalne prostore, poleti pa ravno nasprotno – toploto črpajo iz bivalnih prostorov in jih s tem hladijo. »Odpadno« toploto je mogoče koristno uporabiti za ogrevanje sanitarne vode, denimo, ali bazenske, če imamo ob hiši bazen.

Bistvo reverzibilne toplotne črpalke je torej, da z njo pozimi prostore ogrevamo, poleti pa hladimo, pravi Slavko Može iz podjetja Viessmann: »Pravzaprav je danes večina toplotnih črpalk, ki so na voljo investitorjem, reverzibilnih, kar pomeni, da imajo vgrajeno temu primerno regulacijo in komponente.«

Regulacija in komponente v notranji enoti toplotne črpalke po besedah Karmen Kompara iz podjetja Vitanest omogočajo ohlajanje vode na želeno temperaturo: »Ustrezno ohlajena voda je speljana do hladilnih teles, ki jih uporabljamo za hlajenje prostorov – to so lahko ventilatorski konvektorji, sistem talnega gretja oziroma hlajenja, vodni izmenjevalniki prezračevalnega sistema in podobno.«

Mirno ali dinamično, pasivno ali aktivno

Glede na hladilna telesa ločimo mirno in dinamično hlajenje, glede na funkcijo celot­nega sistema toplotne črpalke pa pasivno in aktivno hlajenje. Mirno hlajenje poteka po ceveh talnega, stenskega ali stropnega sistema (o ploskovnem hlajenju smo pisali v prejšnji številki priloge Deloindom). Dinamično hlajenje pa je hlajenje z ventilatorskimi konvektorji. Ti lahko pospešeno ohlajajo prostore, poleg tega imajo izveden odvod kondenza, zato je lahko temperatura hladilne vode tudi pod točko rosišča.

O pasivnem hlajenju govorimo, kadar za hlajenje izkoriščamo podtalnico ali zemljo, denimo, pri čemer toploto tega medija prenašamo neposredno na ogrevalno-hladilni sistem. Kompresor toplotne črpalke ne deluje (je pasiven, medtem ko pri aktivnem hlajenju deluje in aktivno ohlaja medij v hladilnem krogotoku). Podtalnico s temperaturo 12 stopinj Celzija lahko obtočna črpalka poganja po hladilnih telesih (konvektorjih), delovanje kompresorja pri tem ni potrebno. Podobno lahko poleti s toplotno črpalko zrak/voda z nočnim zrakom, ki ima temperaturo 18 stopinj Celzija ali manj, pasivno hladimo prostore.

Za aktivno hlajenje potrebujemo, kot že rečeno, reverzibilno toplotno črpalko. Notranja enota takšne naprave je po besedah Karmen Kompara dodatno prilagojena, da omogoča učinkovit odvod kondenzata, ki nastaja pri hlajenju vode v ceveh: »Odvod kondenzata je treba zagotoviti tudi pri vsakem ventilatorskem konvektorju (hladilnem telesu), podobno kot pri vsaki notranji enoti klimatske naprave.«

Zunanja enota je z dvema izoliranima cevema za toplo vodo povezana z ogrevalnim sistemom, s posebno zvočno izolirano masko, ki zagotavlja tiho delovanje, pa sta urejena vpih in izpih zraka. »Pomembno je, da je vod­na povezava do hladilnih teles v bivalnih prostorih dobro izolirana, saj tako preprečimo nastajanje kondenza,« opozori Saša Pekeč iz podjetja Vitaterm.

Malo dražje ob običajnih

Cene reverzibilnih toplotnih črpalk so višje od cen običajnih toplotnih črpalk. Po besedah Pekeča je naložba za približno 20 odstotkov dražja od naložbe v običajno toplotno črpalko, Karmen Kompara pa dodaja, da je treba pri nekaterih modelih dodatno kupiti komplet za odvod kondenzata iz enote. Slavko Može je natančnejši: »Naložba v reverzibilno toplotno črpalko, skupaj z montažo in materialom, je približno dva tisoč evrov dražja.«

Seveda pa je vrednost naložbe odvisna tudi od drugih dejavnikov, denimo od števila ventilatorskih konvektorjev, ki jih bomo namestili. Teh ne potrebujemo v vseh prostorih, le v tistih, kjer je največji vdor toplote in v katerih potrebujemo za prijetno bivanje ustrezno temperaturo, denimo v dnevnih bivalnih prostorih in spalnici, medtem ko so v kopalnici odveč, pravi Može: »Praviloma jih namestimo na zunanje stene in strope, kje bodo vgrajeni, pa narekujejo tudi razvodi cevi in odtok kondenzata.«

Namesto klimatske naprave ali v kombinaciji z njo

Vsi sogovorniki se strinjajo, da je reverzibilna toplotna črpalka ustrezna izbira, če želimo z eno napravo zadostiti potrebam po ogrevanju in hlajenju in torej za hlajenje nočemo uporabljati klimatske naprave. »Reverzibilna toplotna črpalka zagotavlja enakomernejše ohlajanje večjega števila prostorov, medtem ko lahko z enojno klimatsko napravo hladimo le enega ali dva,« pravi Komparova.

Po njenih besedah je takšna izvedba toplotne črpalke ustrezna rešitev tudi v primerih, ko v prehodnih obdobjih uporabljamo klasično klimatsko napravo manjše moči za hlajenje glavnih prostorov: »V poletni vročini lahko klimatski napravi pomaga hladiti prostore tudi toplotna črpalka. Primer takšne rešitve je kombinacija klimatske naprave in talnega gretja, v katerega se prek toplotne črpalke dovaja hladna voda z okoli 20 stopinjami Celzija, ki dodatno hladi prostore, medtem ko klimatska naprava prav tako odvaja vlago iz prostora.« Pri tej rešitvi si prihranimo naložbo v ventilatorske konvektorje, ki bi jih sicer morali namestiti v posameznih prostorih.

Reverzibilno toplotno črpalko lahko vgradimo oziroma namestimo tudi v obstoječo hišo, ki smo jo pred tem energijsko sanirali. Res pa je, da bodo potrebni večji posegi, opozarja Slavko Može, saj bo za izvedbo cevnih povezav potrebnega kar nekaj razbijanja: »Temu se izognemo, če se odločimo za namestitev klimatske naprave v split izvedbi.«

Po besedah Karmen Kompara je smiselnost reverzibilne toplotne črpalke v obstoječi hiši odvisna od obstoječega sistema ogrevalnih oziroma hladilnih teles v hiši: »Radiatorjev ne moremo uporabljati kot hladilna telesa, saj imajo premajhno površino, ostane tudi problem odvajanja kondenzata. Zato moramo v vsak prostor, ki ga nameravamo hladiti, namestiti ventilatorski konvektor. V primeru talnega gretja pa je hlajenje mogoče, pri čemer priporočamo kombinacijo s klimatsko napravo ali dodatnimi konvektorji.«

Kombinacija s klimatsko napravo je po njenih besedah najboljša izbira tudi z vidika višine naložbe in učinkovitosti delovanja, »ker z majhnim številom enot pokrijemo največ prostorov«. Kar zadeva primerjavo med rabo energije za hlajenje in učinkovitostjo hlajenja, pa Slavko Može meni, da velikih razlik med reverzibilno toplotno črpalko in klimatsko napravo ni: »V obeh primerih sta raba energije in učinkovitost primerljivi. Investitor se mora odločiti le, koliko je priprav­ljen odšteti za naložbo.«

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE