Kdaj je smiselna vgradnja toplotne črpalke?

Vgradnja toplotne črpalke je smiselna predvsem v novogradnjah, kjer se že pred začetkom gradnje načrtujejo zadostna izolacija in okna z manjšimi toplotnimi izgubami. Lastniki pa se zaradi naraščanja cen energentov in večje ekološke zavesti čedalje pogosteje odločajo za vgradnjo takšnega sistema tudi pri rekonstrukciji obstoječih objektov. V tem primeru je treba najprej zmanjšati toplotne izgube objekta, torej poskrbeti za izolacijo in zamenjati ali vsaj obnoviti okna.

Ali lahko v tem primeru obdržimo radiatorski ogrevalni sistem?

Toplotne črpalke so sicer najbolj učinkovite pri nizkotemperaturnih sistemih ogrevanja, zato je najprimernejše ploskovno ogrevanje, v katerem je temperatura ogrevne vode med 35 in 40 stopinjami Celzija. Če bi radi obdržali radiatorski sistem ogrevanja, pa je treba izbrati visokotemperaturno toplotno črpalko, ki lahko doseže temperaturo ogrevne vode do 70 stopinj Celzija. Preveriti moramo, ali so površine obstoječih ogrevalnih teles (radiatorjev) dovolj velike, da pri maksimalni temperaturi ogrevne vode in najnižji zunanji projektni temperaturi ogrejejo bivalne prostore na primerno temperaturo. Upoštevati je treba tudi minimalno zunanjo temperaturo, pri kateri toplotna črpalka še lahko zagotavlja zadostno temperaturo ogrevne vode. Priporočljiv je dodaten vir ogrevanja za nadomeščanje izgub v ekstremnih razmerah, denimo peč na lahko kurilno olje ali plinska kondenzacijska peč.

Kako izračunati potrebno moč toplotne črpalke?

Pri projektiranju toplotne črpalke je bistvenega pomena gradbena fizika objekta, pri čemer določimo strukturo zunanjega ovoja stavbe (debelina in vrsta izolacije) in izračunamo toplotno prehodnost zidov, oken, tal in strehe, ki mejijo na zunanji zrak, zemljo ali hladnejše prostore. Glede na rezultate gradbene fizike in zunanjo temperaturo naredimo transmisijski izračun, ki pokaže potrebno toplotno moč za pokritje toplotnih izgub. Izračunane vrednosti in vir energije, ki je na voljo, so izhodišče za določitev moči toplotne črpalke. Izračunane toplotne izgube običajno ne smejo presegati 55 W/m². Nizkoenergijske hiše imajo manjše toplotne izgube, 20 W/m², pasivne hiše pa še manjše, 10 W/m².

Koliko prostora potrebujemo za toplotno črpalko in potrebne napeljave?

Velikost kurilnice je odvisna od načina izvedbe toplotne črpalke, načeloma pa potrebujemo toliko prostora kot pri klasični oljni kotlovnici in oljnih rezervoarjih. Če bo osnovni vir toplote zemeljski kolektor, je treba zagotoviti še dovolj veliko zeleno zunanjo površino – za stanovanjsko hišo od 250 do 450 kvadratnih metrov, odvisno od velikosti hiše in moči toplotne črpalke.

Na kaj moramo biti pozorni, če želimo toplotno črpalko uporabljati tako za ogrevanje kot za pripravo sanitarne tople vode?

Pri ogrevanju tople sanitarne vode je pomembna velikost grelnika sanitarne vode, ki mora biti pravilno določena glede na predvideno porabo tople sanitarne vode v objektu. Priporočljivo je predvideti še dodaten pomožni vir energije za segrevanje vode, na primer električni grelnik ali sončne sprejemnike. Zelo pomembna pa je pripadajoča avtomatika v sklopu toplotne črpalke, saj mora podpirati funkcijo tedenskega pregrevanja celotne količine tople sanitarne vode na 65 stopinj Celzija, kar zmanjša tveganje za razvoj bakterij legionele.

V kolikšnem času se naložba povrne?

Naložba v toplotno črpalko, ki jo bomo uporabljali zgolj za pripravo tople sanitarne vode, se povrne že v približno treh do petih letih, pri celostnih sistemih pa nekje v osmih do desetih letih.

Ali potrebujemo kakšno posebno znanje za pravilno upravljanje in spremljanje delovanja toplotne črpalke?

Za upravljanje ne potrebujemo posebnega tehničnega znanja. Samo napravo je treba pri prvem zagonu pravilno nastaviti, kar ponavadi naredi izvajalec ali nekdo, ki je za to pooblaščen pri proizvajalcu naprave, nato pa delovanje spremljamo na sobnem vmesniku, ki je podoben tistemu pri plinskih in oljnih kotlih.

Delo in dom, 27. januar 2010