Ogrevanje sanitarne vode s centralnim ogrevalnim sistemom je gospodarna rešitev, če imamo energijsko učinkovit ogrevalni sistem z visokimi izkoristki. S potratnim zastarelim kotlom na kurilno olje, denimo, bo potratno (in predvsem drago) tudi ogrevanje sanitarne vode, še zlasti če upoštevamo, da je kurilna naprava poleti zelo malo obremenjena in da ima večina starih sistemov zelo majhne izkoristke. Nič bolj gospodarno ni ogrevanje vode z električnim bojlerjem, posebno če je slabše izolian in se voda v njem hitreje ohlaja.

Dobra alternativa omenjenima načinoma priprave tople vode (PTV) je sanitarna top­lotna črpalka. Kakor pravi Yasin Jodeh iz podjetja Atlas Trading, je to gospodarna in do okolja prijazna rešitev: »Prednosti uporabe sanitarne toplotne črpalke je več. Prva je ekonomski prihranek, saj toplotna črpalka pridobi vsaj dve tretjini energije brezplačno, iz zraka. Med svojim delovanjem ohlaja okoliški zrak, kar je uporabno predvsem poleti (hlajenje prostora, v katerem stoji, največkrat je to klet ali shramba). Tretja prednost je udobje pri uporabi, saj zagotav­lja veliko tople vode. Kompaktne izvedbe sanitarnih toplotnih črpalk, ki so najbolj razširjene, imajo namreč 200- do 250-litrski hranilnik vode, medtem ko so električni bojlerji ponavadi manjši, približno 100-litrski.« Toplotna črpalka potrebuje za svoje delovanje le manjši delež električne energije za pogon kompresorja in ventilatorja, medtem ko je večji delež pridobi iz zraka, zato je topla voda po njegovih besedah v veliki meri brezplačna: »Toplotna črpalka za ogrevanje tople vode za vso družino v enem dnevu porabi toliko energije, kot je porabimo za peko jabolčnega zavitka v klasični pečici.«

Dve tretjini manj energije 
za ogrevanje vode

Za potrebe povprečne štiričlanske družine, ki porabi približno 200 litrov vode na dan, zadostujeta toplotna črpalka z močjo 2 kW in hranilnik vode s prostornino 200 litrov (za šest ali več ljudi izberemo hranilnik z večjo prostornino). Za sanitarno vodo s temperaturo 50 stopinj Celzija potrebujemo 10 do 12 kWh energije, pri čemer toploto za segrevanje vode (6 do 8 kWh) črpalka odvzame prostoru, v katerem je nameščena. Običajno je to klet ali shramba, ki se med delovanjem toplotne črpalke ohladi za tri do pet stopinj Celzija. To pomeni, da imamo poleg tople vode še eno korist: nižja temperatura zraka v kleti je nadvse primerna za shranjevanje ozimnice.

Zgoraj omenjeni kilovati marsikomu ne povedo prav veliko, večino zanima, za koliko evrov se bo znižal mesečni račun za porabljeno električno energijo. Načeloma velja, da lahko s sanitarno toplotno črpalko zmanjšamo rabo energije za pripravo tople vode za dve tretjini. V podjetjih Atlas Trading in Termo Shop so naredili okvirno primerjavo stroškov ogrevanja sanitarne vode za štiričlansko družino (dnevna poraba vode 200 litrov na dan) pri uporabi sanitarne toplotne črpalke, električnega bojlerja in centralnega sistema na kurilno olje. Ker njihovi izračuni temeljijo na različnih postavkah za temperaturo vode, se končni rezultat sicer razlikuje, a dejstvo je, da je ogrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko občutno cenejše kot z drugima dvema sistemoma.

Poglejmo najprej izračun, ki ga je pripravil Jure Šacer iz podjetja Termo Shop. Ta predvideva, da se voda iz vodovoda greje z začet­nih 15 stopinj Celzija na končnih 55. »Za to je potrebnih 9,33 kWh toplotne energije na dan oziroma 289,2 kWh na mesec. Ob povprečni ceni gospodinjske elektrike v Sloveniji 0,13 evra/kWh bi za ogrevanje vode z električnim bojlerjem na mesec odšteli dobrih 37 evrov, na leto pa 451. Ogrevanje vode s sanitarno toplotno črpalko z letnim grelnim številom (COP) 4 (iz 1 kWh električne energije pridobimo 4 kWh toplotne energije) pa bi nas stalo 9,4 evra na mesec oziroma 112,8 evra na leto,« pravi Jure Šacer iz podjetja Termo Shop. Letni prihranek je torej 338 evrov.

Če primerjamo ogrevanje vode s toplotno črpalko in oljnim kotlom, je letni prihranek manjši, a še vedno velik – 286 evrov. Šacer je pri izračunu upošteval ceno kurilnega olja na dan 22. januarja (0,81 evra/liter) ter 55-odstotni izkoristek oljnega kotla poleti in 85-odstotnega pozimi.

Yasin Jodeh je pri izračunu prihrankov predvideval, da se voda iz vodovoda greje z začetnih 10 stopinj Celzija na 50 stopinj, upošteval pa je povprečno ceno elektrike 0,15 evra/kWh in sanitarno toplotno črpalko z letnim grelnim številom 3. »Za ogrevanje vode z električnim bojlerjem bi odšteli 41 evrov na mesec oziroma 508 evrov na leto, medtem ko bi nam jo toplotno črpalka ogrevala za 14 evrov na mesec oziroma 169 evrov na leto,« pravi sogovornik in dodaja, da je ogrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko po trenutnih (začasno) nižjih cenah energije tri- do štirikrat cenejše kot z oljnim kotlom.

Od 1500 do 2000 evrov

Naložba v kakovostno sanitarno toplotno črpalko z vgrajenim hranilnikom vode znaša med 1500 in 2000 evri, vključuje pa tudi montažo, montažni material in DDV. Od Eko sklada lahko dobimo povrnjenih 250 evrov, vendar Jodeh opozarja, da je subvencija zaradi spremenjenih razpisnih pogojev na voljo le za toplotne črpalke, ki imajo izkazan izkoristek (COP) po novem standardu EN 16147, stari standard EN 255/3 namreč z letom 2015 ne velja več.

Če imamo v kurilnici poleg oljnega kotla razmeroma nov hranilnik tople vode s prostornino najmanj 200 litrov, lahko namesto kompaktne toplotne črpalke z vgrajenim hranilnikom v kleti namestimo toplotno črpalko v ločeni izvedbi, torej le agregat in ga povežemo z bojlerjem v kurilnici. Za to bomo skupaj z montažo, materialom in DDV odšteli okrog 1300 evrov. Jure Šacer poudarja, da takšna rešitev večinoma ni najbolj smotrna, saj cena ne odstopa bistveno od kompaktne izvedbe: »V poštev pride v že omenjenem primeru, vedeti pa je treba, da je izkoristek ločene izvedbe zaradi dodat­ne obtočne črpalke manjši za približno 10 do 15 odstotkov v primerjavi s toplotno črpalko z vgrajenim hranilnikom vode.«

Ne glede na to, za katero možnost se bomo odločili, pozornost pri nakupu ni odveč. Na učinkovitost toplotne črpalke poleg grelnega števila vplivajo velikost in izvedba uparjalnika in kondenzatorja, vrsta hladiva, tip kompresorja in dodatnega prenosnika top­lote, zato izberimo izdelek preverjenega proizvajalca. Po besedah Mihe Glaviča iz podjetja E2E namreč monterji opozarjajo na rjavenje bojlerjev sanitarnih toplotnih črpalk kitajskega izvora, ki se prodajajo pod različnimi tujimi blagovnimi znamkami: »Sami bojlerji sicer ne rjavijo, rjavijo pa vari v njih, kar je nedopustno, predvsem pa za zdravje škodljivo, ne nazadnje gre za pitno vodo. Proizvajalci in uporabniki težavo rešujejo z zelo pogostim menjavanjem tako imenovane magnezijeve žrtvovane elektrode, to je anode, ki zaradi večjega elektronegativega potenciala oksidira prej oziroma namesto železa. Pogosta menjava elektrod je, seveda, sorazmerno draga, zato pride v poštev v primerih, ko imamo opraviti z manjšimi poškodbami emajla (pri emajliranih bojlerjih), nikakor pa ni namenjena reševanju težav zaradi vgradnje neustreznega materiala.«

-----

Sanitarna toplotna črpalka namesto daljinskega ogrevanja vode

S sanitarno toplotno črpalko je mogoče ogrevati vodo tudi v večstanovanjskem objektu. Blok s 23 stanovanji in 55 stanovalci na Jesenicah je eden prvih na Gorenjskem, ki je prešel na takšen način ogrevanja sanitarne vode. Glavni razlog so bili visoki stroški daljinskega ogrevanja vode – približno 9000 evrov na leto. V začetku avgusta 2013 so se na pobudo hišnika bloka Branislava Zajovića odločili za toplotno črpalko zrak-voda, pred samo vgradnjo pa so morali pridobiti tudi soglasje dobavitelja daljinske toplote za odklop od njegovega sistema. Zunanja enota toplotne črpalke z močjo 16 kW stoji pred blokom, stanovalci pravijo, da deluje tiho in nemoteče, dotrajani hranilnik sanitarne vode v strojnici pa so nadomestili z dvema 800-litrskima. Kakor pravi Yasin Jodeh iz podjetja Atlas Trading, ki je vgradilo toplotno črpalko, je sistem dovolj zmogljiv, da tople vode (ta ima 55 stopinj Celzija) ne zmanjka, tudi če se vseh 55 stanovalcev prha hkrati: »Za vsak primer je vgrajen še električni grelnik v hranilniku, ki pri veliki trenutni porabi ali med vzdrževalnimi deli na toplotni črpalki dogreva vodo.«

Za boljši pregled nad delovanjem toplotne črpalke in učinkovitostjo ogrevanja vode je izvajalec v sistem vgradil nekaj komponent. Na vstopu hladne vode v hranilnik je vgrajen vodomer, ki meri skupno porabo tople sanitarne vode v bloku, nameščena sta tudi električni števec in kalorimeter, ki sta namenjena odčitavanju porabljene in pridobljene energije. Na podlagi teh podatkov je mogoče izračunati mesečno in celoletno porabo ter grelno število oziroma učinkovitost novega sistema. Stanovalci imajo zagotovljen tudi brezplačni daljinski nadzor sistema, tako da lahko kadar koli preverijo njegovo delovanje, temperaturo vode v hranilnikih in podobno.

Celotna naložba (skupaj z demontažo starega sistema in montažo novega) na ključ je stala 19.000 evrov – 14.000 evrov so plačali iz rezervnega sklada, četrtino stroškov so dobili povrnjenih od Eko sklada, naložba pa se bo po Jodehovih besedah povrnila že v dveh letih. Stroški ogrevanja so se z 9000 evrov na leto zmanjšali na 2000 evrov. Povedano drugače: dvočlansko gospodinjstvo je prej za toplo sanitarno vodo plačevalo približno 40 evrov na mesec, zdaj pa le še deset ali manj.

-----

Preberite si tudi odgovor dveh strokovnjakov, ki bralcu svetujeta, kako bojlerje nadomestiti s toplotno črpalko in kakšni bodo prihranki.