Asclepias tuberosa, ki ji pri nas pravimo kar svilnica in privlači z žarečimi socvetji oranžnih zvezdic, je priljubljena okrasna trajnica. V specializiranih vrtnarijah jo je mogoče kupiti tudi pri nas. Primerna je za normalno vrtno zemljo, za sončne do polsenčne lege, na katerih občasno prenese tudi sušo. Sredi dneva jo obletavajo opraševalci vseh vrst, za druge insekte pa ni zanimiva, tudi zato ker zeleni deli vsebujejo belkast mleček, ki deluje insekticidno. Strupenost je skupna lastnost mnogih vrst svilničevk. Ime so dobile zaradi plodov, nekakšnih strokov, v katerih so tesno spravljena semena, obdana s svilnatimi padalci.

Naravna rastišča svilnice so zelo pomembna za metulje monarhe, katerih gosenice se hranijo z njimi. S tem se zavarujejo pred plenilci, ker postanejo zanje strupen zalogaj. Ta vrsta ameriških metuljev ne vzbuja občudovanja le zaradi svoje lepote, temveč tudi zaradi več tisoč kilometrov dolge poti do prezimovališč v Kaliforniji ali v Mehiki. Nazaj na izhodišče, v kraje, kjer uspevajo svilničevke, se ponavadi vrne šele peta generacija metuljev. O skrivnostnem naravnem mehanizmu monarhov lahko več preberete v članku Osupljiva navigacija vzdržljivih metuljev.

Od drugih vrst svilničevk omenimo še sirsko svilnico, ki se je nekaterim tudi pri nas priljubila zaradi papagajem podobnih plodov, ki so od daleč videti, kot bi pili medičino s cvetov. Ljudje jih kot "papagajke" za okras radi obešajo za rob posodic z vodo. Sirska svilnica, Asclepias syriaca, je na vrtu prav tako lahko okrasna trajnica, vendar velja poudariti, da je precej invazivne narave, njene korenine se razrastejo povsod in se je je težko znebiti. Naravna rastišča te rastline so v južni Kanadi ter v vzhodnih delih ZDA in Skalnega gorovja. Pridevnik "sirska" je ta svilnica dobila po pomoti. Ime ji je nadel sam Karel Linne, oče znanstvenega poimenovanju rastlin z latinskimi imeni, saj je njen najditelj Jacques-Philippe Cornut zmotno mislil, da gre za rastlino, ki raste tudi v Mali Aziji.

In še svilničevka, ki je doma pri nas v naravi: to je belo cvetoči navadni kokoševec (Vincetoxicum hirundinaria), ki raste na toplih legah, najraje na apnenčasti podlagi. V Sloveniji je splošno razširjen. Tudi kokoševec je strupen.