16. 1. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar
Snežna plesen na trati
16. 1. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar
Pozimi, ko trate počivajo, v pretežnem delu Slovenije tudi pod snežno odejo, ni priporočljivo pozabiti nanje, da ne bi bili spomladi razočarani na njihovim videzom. Snežna odeja jih sicer ščiti pred izsušitvijo, vednar težek in stisnjen sneg, če dolgo obleži na njej, povzroči, da je bolj dovzetna za bolezni, predvsem snežno plesen. Pojav je pogost predvsem tam, kjer smo prepozno jeseni gnojili z dušikom.
Težave se lahko pojavijo tudi, kadar je snega le za vzorec in so tla zmrznjena. Takrat je najbolje, da ne hodimo po trati, saj s stopinjami zbijemo sneg, zemlja pod njim pa ostane dlje časa zmrznjena. Med zemljo in snegom namreč ni več zračne plasti, v kateri bi se zadrževal topel zrak. Če pa so padavine obilne, skidamo sneg z delov trate, ki jih pogosto uporabljamo, da se pod stisnjenim snegom zaradi pomanjkanja zraka ne razvije snežna plesen. Najraje se pojavlja proti koncu zime, v času z visoko zračno vlažnostjo in temperaturo od 0 do 10˚ Celzija.
Bolezen je glivičnega izvora, navadno jo povzročata glivici Fusarium nivale, Calonectria graminicula. Prepoznamo jo po sivorjavkastih lisah s premerom do pol metra. Ob njihovih robovih se lahko pokaže preplet glivičnih hif. Ko je trava vlažna, je lahko na teh predelih sluzasta na otip. Kot rečeno, moramo predvsem paziti, da pri zadnjem jesenskem gnojenju ne uporabimo pripravkov z velikim odmerkom dušika, temveč raje gnojimo z gnojili, ki vsebujejo veliko kalija. Pred zimo jo je priporočljivo pokositi na višino približno šest centimetrov in z nje pograbiti vse listje.
Če se spomladi plesen kljub vsemu pojavi, trato temeljito pregrabimo, da odstranimo vse odmrle dele rastlin. Z grabljenjem jo tudi prezračimo, s čimer omogočimo, da se bo hitreje sušila. Za zgodnje spomladansko gnojenje trave sicer lahko uporabimo gnojila z več dušika, da bo začela hitro rasti. Bolje je več gnojenj z manjšimi količinami kot samo eno zelo obilno.
Obstajajo tudi škropiva proti snežni plesni, vendar se njihovi uporabi raje izognimo in jih nadomestimo z naravnimi škropivi iz njivske preslice in kopriv. Vsako škropivo pripravimo posebej. Z njima večkrat zalijemo ali poškropimo prizadeta mesta, morebitna prazna mesta pa ponovno zasejemo.
KOMENTARJI
katjaj
20. 2. 2013 14:57
V uvodu zgornjega članka je naveden ravno ta razlog za nastanek snežne plesni.
simon
14. 2. 2013 07:48
Pozdravljeni! Mene pa zanima nekaj- namreč pred 2 let nam je trato po napadu plesni uredillo podjetje vrtnarstvo Grmiček- http://www.grmicek.si/urejanje-vrtov.html Takrat so nam rekli da se plesen pojavi tudi zato, ker pade sneg na nezamrznjena tla in tam predolgo ostane. Sedaj pa ne vem- a to drži ali ne? Če kdo ve odgovor bom zelo zadovoljen. Moram pa povedati, da se je trata po njihovem delu v celoti izboljšala, oziroma že po kratkem času ni bilo ne duha ne sluha o plesni. Lep pozdrav Simon