Izbor fotografij, teh je nastalo čez tisoč, za razstavo je po besedah Damjana Prelovška nastal po likovnem merilu. Ob obisku v Braziliji si je ogledal veliko arhitektovih del, nekaj pa si jih namerava še ob naslednji poti v to državo.

»Niemeyer je eden od arhitektov, ki so v 20. stoletju res nekaj pomenili,« pojasnjuje Prelovšek. Brazilska arhitektura je nastala s pomočjo evropske. Niemeyer je bil Le Corbusierov učenec; za prelomnico v njegovem življenju namreč velja leto 1936, ko je Le Corbusier obiskal Brazilijo, sčasoma pa je postal njegov tekmec. Po besedah Prelovška je glavno vodilo Niemeyerjevega dela domišljija, pri čemer oblikovna plat pogosto prevladuje nad uporabnostjo. Zelo zgovoren primer je Muzej Brasilia iz leta 2005/06, mogočna kupolasta stavba, v kateri ni skoraj nobenega prostora za to, čemur je namenjena.

Niemeyer sam o arhitekturi pravi: »Trdim, da mora vsak arhitekt imeti svojo arhitekturo. Zamisel o idealni arhitekturi, ki bi slepo ubogala vnaprej postavljena načela in se jim uklanjala, bi pomenila širjenje povprečnosti, monotonijo in ponavljanje.« Z besedami, da je osnovno orodje arhitekta svinčnik, pa po Prelovškovih besedah pojasni tudi videz pisarne, v kateri ni ne računalnika ne naravne svetlobe. Narava z valovitimi linijami je njegov glavni navdih. V ateljeju pa ima veliko črno-belo fotografijo treh ležečih ženskih aktov, »ki se na prvi pogled zdijo kot odsev razgibanega brazilskega gričevja« in so navdih značilnih Niemeyerjevih risb.

Največja sprememba v arhitekturi se je zgodila, ko so začeli uvajati železobeton, saj je omogočil nove razsežnosti in nove oblike. Krona brazilskega arhitekturnega razcveta pa je bila drzna pobuda, da se prestolnica države preseli iz Ria de Janeira v Brasilio, povsem novo mesto, pozidano v letih med 1957 in 1960. Brasilia je nastala po urbanističnem načrtu Lucia Coste, ki je po zmagi na natečaju k sodelovanju povabil tudi Oscarja Niemeyerja. Costa je bil po besedah Prelovška eden prvih arhitektov, ki so v Braziliji začeli uvajati evropsko moderno arhitekturo, in Niemeyer je prvo službo dobil prav pri njem.

Kakor pravi Prelovšek, se arhitekt gradnje nove prestolnice spominja z nostalgijo. »To je mesto, ki je bilo narejeno sredi puščave, kjer ni bilo ničesar. Najprej so uredili pristajalno stezo, nato nekakšna bivališča za delavce in bolnišnico, nato pa so začeli graditi. V treh letih je zraslo mesto,« pojasnjuje sogovornik. In dodaja, da obstaja le še eno tako mesto, narejeno iz ničesar, to je Čandigarh v Indiji, ki je nastalo po načrtih Le Corbusiera iz leta 1951.

Po besedah avtorja razstave je Niemeyerjeva arhitektura monumentalna, kaže veličino in skoraj nepredstavljive razsežnosti, ki niso primerljive z evropskimi. Načrt je bil zgraditi mesto za osem tisoč ljudi, zdaj pa jih v Brasilii živi že več kot dva milijona. Ta projekt je omogočil takratni predsednik Brazilije Juscelino Kubitschek de Oliveira, ki mu je Niemeyer postavil tudi zanimivo oblikovan mavzolej.

Brasilia je po besedah Prelovška grajena v obliki križa. S Trga treh moči, ki ga obdajajo predsedniška palača, vrhovno sodišče in Panteon, se odpira pogled na parlament, nato pa se glavna os nadaljuje proti ministrstvom, katedrali, muzeju, knjižnici in Kubitschkovemu mavzoleju na koncu. Stanovanjski del mesta je razdeljen na tako imenovane kvadre. Trgovine so razporejene po dejavnostih, kar je za tiste, ki nimajo avta, velika ovira. Pravzaprav po besedah sogovornika v Brasilii sploh ne moreš brez avta, zato pa ni težav s parkiranjem. Med avtoceste so umeščeni veliki parki, v katerih ni pozidave. Pri številnih od svojih projektov je arhitekt v fascinantne oblike umestil tudi naravo. Voda, vrtovi in tropska vegetacija se pojavljajo tako okrog zgradb kot v notranjosti. V predprostoru narodnega gledališča si je denimo zamislil toliko rastlinja, da vse skupaj deluje kot topla greda.

Med njegove najvidnejše projekte, ki jih poznajo po vsem svetu, po mnenju Prelovška sodi parlament v Brasilii iz leta 1959. Niemeyer pa je zelo aktiven še danes. Leta 1996, ko je imel 89 let, je denimo zasnoval Muzej sodobne umetnosti. Umestil ga je na rt, s katerega se odpira pogled na celotno obalo Ria de Janeira. Še vedno ima veliko naročil z vsega sveta, pripoveduje Prelovšek. Ob obisku mu je pokazal model projekta, s katerim se trenutno ukvarja, to je umetniška akademija za čilsko prestolnico. Kot še pravi Prelovšek, Niemeyer rad poudarja, da ni pomembno, kakšna je arhitektura, ampak kako ljudje živijo, in zlasti to, da se izobražujejo.

Deloindom, 30. januar, 2008