Harry Bertoia (1915–1978), Italijan po rodu, se je pri petnajstih letih iz domačega Pordenona v Italiji odpravil v Detroit na obisk k starejšemu bratu in ostal. Vpisal se je na srednjo obrtno šolo, kjer je študiral umetnost in oblikovanje nakita. Medtem je vložil še prijavo na umetniško akademijo Cranbrook ter za študij dobil štipendijo. Tu je prvič srečal kasneje priznane arhitekte in oblikovalce Walterja Gropiusa, Edmunda N. Bacona, Eera Saarinena ter Ray in Charlesa Eamesa. Po zaključku študija je leta 1939 odprl delavnico za predelavo kovin, v kateri je začel eksperimentirati s plavajočimi, tridimenzionalnimi oblikami. Ko se je začela vojna, je železo nenadoma postalo redka in draga dobrina, zato se je Bertoia posvetil svoji prvi ljubezni – izdelovanju nakita.

Kako je pričel z oblikovanjem stolov za Knoll, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.