Blagovna znamka, katere začetki segajo v leto 1881, je ime dobila po vasici Iittala, ki leži severno-zahodno od Helsinkov. Tam so namreč odprli steklarno, v kateri je še danes zaposlenih kar 70 odstotkov vseh prebivalcev vasice, med njimi je tudi 60 vrhunskih steklopihalcev. Od takrat do danes je nastalo nekaj brezčasnih kosov, ki sodijo med klasiko oblikovanja in jih izdelujejo še danes. Iittalo so v preteklosti najbolj zaznamovali trije oblikovalci: Alvar Aalto, Kaj Franck in Tapio Wirkkala. Leta 1936 je nastala kultna in brezčasna Aaltova vaza Savoy, ki jo izdelujejo še danes. Z njo se je Aalto (1898-1976) prijavil na tekmovanje, ki so ga v Iittali organizirali leta 1936. Organske oblike iz narave je želel vnesti v izdelke iz pihanega stekla, za katere so bile prej značilne geometrijske in simetrične oblike. Odtlej so nastale številne interpretacije njegove ideje, najpogosteje menijo, da ponazarja jezera na Finskem z valovitim obrežjem.

Leta 1952 pa je Kaj Franck (1911-1989) zasnoval jedilni servis Teema, ki ga prav tako izdelujejo še danes. Ta predstavlja bistvo njegove filozofije oblikovanja. Izdelki iz omenjne kolekcije so minimalističnih oblik, enobarvni (beli rdeči, črni, modri), med sabo se jih da preprosto kombinirati, zlagati enega v drugega in seveda uporabiti za različne namene.

Oblikovalec Tapio Wirkkala (1915-1985) je avtor kolekcije kozarcev in vrčev Ultima Thule, za katero sta bila navdih skandinavska zima in led, ki ju je prenesel v steklo. Kmalu za tem, ko so kolekcijo lansirali na trg, se je finska letalska družba Finnair odločila, da bo kozarce iz te serije uporabljala na letu Helsinki–New York, ki so ga začeli leta 1969. Za tem je omenjena kolekcija našla svoje mesto v finskem in svetovnem oblikovanju.
Kolekcijo steklenic iz leta 1956, ki so med več kot štiristotimi izdelki, ki jih je oblikoval za Iittalo, so letos ob stoti obletnici njegovega rojstva znova oživili, in sicer v dveh dimenzijah in štirih barvah. Da bi počastili njegovo dolgo in uspešno kariero, so se odločili tudi za oživitev štirih kozarcev za žgane pijače, ki bodo na prodaj v darilnem setu, izdelanem v omejeni seriji. Iz vsakega obdobja ustvarjanja so vzeli po enega: Tapio, ki je nastal leta 1954, Ulthima Thule iz leta 1968, Niva, ki ga je ustvaril leta 1972, in Kaleva iz leta 1980.

Kolekcije oblikovalca Oiva Toikke, ki letos praznuje 85 let, so prav tako brezčasne. Prvo ptico je izdelal leta 1972, zdaj je med zbiratelji na trgu že več kot 400 ptic. Čas izdelave vsake ptice je od 10 do 15 ur, ustvarja jo kar pet steklopihalcev. Steklopihalci pihajo steklo 45 min, sledi 15-minutni počitek. Ptice nastajajo v treh delih: najprej izpihajo njeno telo in glavo, nato še kljun, kar je najtežji del postopka. Če se ponesreči, morajo ptico zavreči, steklo, ki ga odvržejo, pa reciklirajo. Povprečno do popolnosti uspe vsaka peta ptica. Vsako leto predstavijo novo ptico leta, letos pa so se odločili za posebno kolekcijo petih ptic City Birds, ki so dobile imena po petih urbanih prestolnicah: Šanghaju, Tokiu, Parizu, Helsinkih in New Yorku.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je izpod rok Toikke nastala serija Kastehelmi, ki so jo navdihnile kapljice rose. Brezčasna kolekcija krožnikov, skled, skodelic je bila v prodaji do leta 1988, pred petimi leti, ob 50. obletnici sodelovanja Toikke z Iittalo, pa so jo znova začeli izdelovati.

Danes dajejo pečat podjetju sodobni oblikovalci, kot so Klaus Haapaniemi, Ronan in Erwan Bouroullec, Harri Koskinen, Antonio Citterio, ki zanje oblikujejo trajnostne in prav tako brezčasne izdelke.
Iittala po lastništvu sodi v skupino Fiskars (ta je bila ustanovljena 1649), ki je letos kupila tudi slovensko podjetje Steklarna Rogaška. Največ njihovih izdelkov se po podatkih podjetja Unicommerce proda v Aziji, zlasti na Japonskem, na evropskem trgu pa v nordijskih državah: na Finskem, Islandiji, Švedskem, Norveškem in Danskem. Na Finskem prodajo največ Toikkovih ptic, Aaltovih vaz in Franckovih krožnikov Teema. V Sloveniji pa je največ zanimanja za Toikkovo kolekcijo Kastehelmi.