19. 6. 2015 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Aleksandra Zorko in arhiv podjetij
Zgodbe o stolih
19. 6. 2015 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Aleksandra Zorko in arhiv podjetij
»Dober stol je kot človeški obraz … Na tisoče jih srečaš, le redki pa se vtisnejo v spomin,« so besede priznanega sodobnega oblikovalca Rossa Lovegroveja, ki je med številnimi oblikovalskimi kosi zasnoval tudi nekaj zanimivih stolov. Stoli imajo v pohištveni industriji in kulturi bivanja poseben pomen. Že od nekdaj so predstavljali svojevrsten izziv za oblikovalce. Poiskali smo nekaj primerov stolov, ki so letos na tednu oblikovanja v Milanu vzbudili največ pozornosti.
Stol je tisti kos pohištva, ki se ga proda največ, saj vsakdo kupi več kosov. Zato je tudi industrija stolov tako razširjena, njegova vloga pa pomembna v pohištveni industriji in tudi na oblikovalskem področju. Prav zaradi obsežne proizvodnje se vlaga v oblikovanje stolov veliko ustvarjalne energije.
Ikone oblikovanja
Nekateri stoli oziroma njihovi avtorji so se zapisali v zgodovino in postali ikone oblikovanja, klasiki, ki jih izdelujejo še danes. Te odlikuje preprostost in brezčasni dizajn. Kljub temu, da so bili oblikovani v preteklosti, še vedno dajejo vtis sodobnosti. Znameniti Thonetov stol številka 14, ki ga zdaj označujejo s številko 214, predstavlja prvi množično proizvajani stol na svetu. Zanimiv je zaradi izdelave, narejen je namreč iz šestih kosov upognjenega lesa in za pest vijakov. V spomin in zgodovino oblikovanja stolov pa so se zapisali tudi nekateri drugi oblikovalci iz prejšnjega stoletja, to so Le Corbusier, Verner Panton, Alvar Aalto, Arne Jacobsen, zakonca Charles in Ray Eames, George Nelson, Eero Saarinen, Mies van der Rohe, Marcel Breuer, Jean Prouve. Njihovi stoli z leti niso zastarali, ampak so se spremenili v moderne klasike, ki jih podjetja z avtorskimi pravicami še vedno izdelujejo in njihova vrednost s časom le narašča. Omenjeni oblikovalci so po mnenju stroke znali upoštevati vse parametre za izdelavo dobrega stola. Industrijsko proizvodnjo stolov sta najbolj zaznamovala Ray in Charles Eames, ki sta uvedla ogrodja iz litega aluminija, možnost nastavitve višine in nagiba hrbtnega naslona, sedežno školjko. Uspelo jima je dokazati, da je pri iskanju novih oblikovalskih konceptov mogoče uspešno izrabiti nove tehnologije in proizvodnjo.
Slovenci imamo Rexa
Ob bok največjim oblikovalskim izdelkom prejšnjega stoletja lahko postavimo tudi stol Rex, ki sodi med največje dosežke slovenskega oblikovanja. Oblikovalec Niko Kralj ga je izdelal leta 1954, doslej pa je bilo narejenih več kot dva milijona kosov. Čeprav je nastal pred dobrimi šestdesetimi leti, je še vedno zelo aktualen. Na ogled je tudi v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku in Vitrinem muzeju oblikovanja. Inovativen je bil v času nastanka in je še vedno priljubljen ter vsestransko uporaben. A Rex ni edini Kraljev stol, ki je znova našel pot v proizvodnjo. Podjetje Impakta Les je pod blagovno znamko Rex Kralj pred dobrimi tremi leti oživilo kolekcijo zložljivega pohištva Rex, vsako leto pa ji dodajo kakšen manj znan, vendar edinstven Kraljev izdelek. Do zdaj iz družine Rex poleg rexa oživili še naslanjač, gugalnik, stol Rex 120, dnevno posteljo za otroke in klubsko mizico, prav tako Lupino, Mosquito, jedilniški stol iz leta 1960 in stol CC.
Sam Son in Mila
Sodobne oblikovalske zgodbe stolov pišejo imena, kot so Philippe Starck, Marcel Wanders, Konstantin Grcic, Jasper Morrison, Jaime Hayon, Patricia Urquiola, Paola Navone in številni drugi. Veliko pozornosti je letos v Milanu na pohištvenem sejmu vzbudil stol z imenom Sam Son, pod katerega se je podpisal Konstantin Grcic. "Sam Son je udoben naslanjač s karakterjem junaka risanih filmov," je o svojem novem izdelku, ki je nastal za podjetje Magis, povedal oblikovalec. Plastični stol, ki je na voljo v štirih barvah in primeren za notranjo in zunanjo uporabo, ima naslonjalo, ki spominja na predimenzioniran plavalni valj.
Na seznam oblikovalcev podjetja Magis, ki je za sejem v Milanu kot navadno pripravilo veliko zanimivih stolov, je bil tudi Jaime Hayon, ki je zasnoval stol Mila. To je prvi sto, ki ga je oblikovalec izdelal iz plastike, do zdaj se je namreč posluževal le naravnih materialov.
St. Mark
Z novim stolom se je predstavil tudi oblikovalec Martino Gamper, ki je za podjetje Moroso zasnoval stol z imenom St. Mark. Ime je dobil po londonskem trgu, kjer trenutni živi italijanski oblikovalec. Stol je izdelan iz ukrivljenega lesa, tako da so naslonjalo in zadnji nogici iz enega kosa lesa. Martino Gamper je zaslovel pred leti z razstavo 100 Chairs in 100 Days (100 stolov v 100 dneh). Približno dve leti je po londonskih ulicah in domovih prijateljev zbiral odvržene in odslužene stole ter jih nato v stotih dneh preoblikoval v nove zgodbe.
Nazaj k lesu
Med letošnjimi oblikovalci stolov se je znašel tudi Sebastian Harkner, ki je za italijansko podjetje Very Wood oblikoval gugalnik in z njim dopolnil kolekcijo Unam. Njegov pristop k izdelavi stola temelji na tradicionalnih znanjih in naravnem materialu – lesu ter s poudarkom na estetiki.
Pester barvni izbor
Stolov je vedno veliko na ogled na pohištvenih sejmih. Tako je bilo tudi letos. Pri tem delu pohištva se oblikovalci ne bojijo barv, saj najdemo prav vse odtenke, od trendovskih pastelnih do klasičnih črnih, belih, rdečih. Med materiali je na prvem mestu les, sledi pa ji plastika, ki v največji meri omogoča tako pester barvni izbor. Mnogi stoli so oblikovani tako, da so primerni za notranje in zunanje prostore. Prav tako je modno mehko oblazinjenje.