Le Gers je regija, znana po valovitih gričih, razgledih na neskončne vinograde (vina Côtes de Gascogne), nasade česna, širna polja s sončnicami, po konjaku armagnac in najboljši jetrni pašteti južno od Loare. Tod so tudi domači kraji literarnega lika D'Artagnana, najbolj drznega med junaki, ki jih je ovekovečil Alexandre Dumas v svojem romanu Trije mušketirji.

Mlada pariška oblikovalka se ni ustrašila dolgega seznama nalog, ki jih je bilo treba opraviti med obnovo kmetije, in se je odločno lotila ustvarjanja popolnega počitniškega pribežališča za svojo družino. Očistila je kam­nite zidove, vzidala okna in porušila notranje stene ter tako ustvarila velike, zračne prostore, v katerih posebno poleti gosti tudi veliko prijateljev.

Zunanja ureditev in videz kmetije sta takšna kot pred obnovo. Glavno hišo še vedno obdajajo najrazličnejši gospodarski objekti. Streha, ki ima značilno obliko piramide, je s svetlo rjavimi strešniki vidna že od daleč. Na enem koncu hiše so ohranili stara vrata, ki ne vodijo nikamor ter zgolj nemo pričajo o tem, da je bil tu nekoč bivalni prostor. Na lepi verandi, prekriti s trstičjem, vabijo miza iz masivnega lesa in rustikalni stoli. To je poletna zunanja jedilnica. Mogočen skedenj bodo prenovili nekoč v prihodnosti. Preuredili so zgolj njegovo pokrito teraso, ki je postala zatočišče, kjer lahko v udobju visečih kokonov iz ratana prebiraš knjigo ali zasanjano opazuješ mirno podeželsko pokrajino.

Na malce odmaknjenem delu zemljišča, da ne bi vizualno dominiral, so zgradili razmeroma velik bazen, ki je pomemben sestavni del sodobne počitniške hiše v krajih z vročim podnebjem.

Lavoinova je v okolici izbrskala starinske elemente in jih uporabila tako, da vzbujajo občutek, kakor da so tu že od nekdaj in so del zgodovine posestva.

Bivalni prostori v pritličju prehajajo drug v drugega od enega konca hiše do drugega. Beli zidovi poudarjajo izbor naravnih barv, ki ga dopolnjujejo lesena tla in okna pepelnate barve. Rustikalni pridih je zaznati povsod, vendar ne postane nadležen oziroma ne ogroža pridiha sodobnosti. Razmeroma velike zofe v dnevni sobi so oblečene v laneno platno. Tudi zavese so narejene iz enake tkanine. Kontrast obilici beline so rustikalna klubska mizica in vgrajene kredence v naravni barvi lesa.

Jedilni prostor obvladuje ogromna miza, narejena iz debelih desk, ki so pritrjene na staro nosilno ogrodje. V preteklih stoletjih je bila prav gotovo priča mnogih bukoličnih srečanj. Tradicionalne stole z naslonom in sedežnim delom iz slame dopolni lestenec, spleten iz šib za košare. Zraven je kuhinja brez predelnih sten. Na osrednjem otočku in sosednjih pultih je na voljo veliko delovne površine. Kredence skrilaste barve dopolnjujejo nežne barve drugega dekorja. Edino, kar priča o tem, da so v tem prostoru mogoči tudi drugačni odtenki, so različni predmeti, postavljeni na odprte police.

Okna in vrata so razporejena tako, da je v poletnih dneh lahen vetrič, ki piha skozi hišo, naravna klimatska naprava. Pozimi pa sodoben kamin daje potrebno toploto in ugodje.

Do spalnih prostorov v zgornjem nadstropju vodijo stopnice, narejene iz starinske ograje in lesenih desk. Same prostore so obnovili. Edino, kar spominja na podstrešje stare kmečke hiše, so mogočni leseni tramovi v glavni spalnici, ki jih držijo skupaj originalni železni vijaki in spone. Zraven je nastala lepa kopalnica, kjer najbolj izstopa prostostoječa kopalna kad. Na novo vgrajena okna omogočajo pogled na daljna obzorja mehko valujoče pokrajine.

Tako kot drugod po hiši tudi v tem nadstrop­ju prevladujeta bela in sivkasta barva. Zato je vsekakor presenetljivo, da imata soba za goste in kopalnica kričeče rdeča tla.

Starodavni zidovi so tako znova oživeli in bodo izvabljali smeh in veselje počitnikovalcev, ki bodo prišli v ta del Francije, ki jo imajo mnogi Francozi za božjo deželo.