Zagnani posamezniki so pred nekaj leti pri nas začeli orati ledino na področju gradnje energijsko varčnih hiš, bodisi pasivnih bodisi nizkoenergijskih. Zdaj se za takšno gradnjo, ki je v tujini, predvsem v Nemčiji in Avstriji, že precej razširjena, tudi pri nas navdušuje čedalje več graditeljev. Razlogov je več, najpomembnejši so vse dražji energenti za ogrevanje, katerih zaloge so omejene, krepitev ekološke ozaveščenosti, predvsem pa neprimerno večja kakovost bivanja kot v klasični in energijsko potratnejši hiši.

Nizkoenergijske in pasivne hiše

V naši prilogi smo v zadnjih letih predstavili precej energijsko varčnih hiš, montažnih in zidanih. Njihovi lastniki se strinjajo, da je energijsko varčna gradnja gradnja prihodnosti, in če bi še enkrat gradili, bi se odločili enako, spremenili bi kvečjemu kakšno malenkost. Udobje v hiši, postavljeni v skladu z zahtevami po čim manjši rabi energije, je neprecenljivo, da o majhnih, pravzaprav minimalnih stroških za njeno ogrevanje oziroma za »delovanje« v celoti sploh ne govorimo. Seveda to ne bi bilo mogoče brez skrbnega načrtovanja zasnove, ustrezne toplotne izolacije, vgradnje toplotnoizolativnega stavbnega pohištva, premišljeno načrtovanega ogrevalnega in prezračevalnega sistema ter izkoriščanja obnovljivih virov energije.

Res je, da vse našteto podraži naložbo v novi dom, a se prej ali slej povrne z majhnimi stroški obratovanja in vzdrževanja, pravijo naši tokratni sogovorniki – trije lastniki pasivnih hiš in dva, ki živita v nizkoenergijskih. Vsem smo zastavili enaka vprašanja – o pomislekih, ki so se jim porajali pred začetkom gradnje in med njo, o prednostih in morebitnih pomanjkljivostih življenja v energijsko varčni hiši, o tem, kako so se navadili na pravila, ki veljajo za bivanje v takšnih stavbah, in kaj, če sploh, bi danes naredili drugače ...