Enotna tla v kuhinjsko-bivalnem delu

Z združevanjem kuhinje, jedilnice in dnevne sobe v en prostor tudi tla postajajo vse bolj enovita površina, na kateri izginjajo ločnice med posameznimi predeli. Pogosto je v celotnem prostoru enaka talna obloga in se lahko nadaljuje tudi v druge dele stanovanja ali hiše. Možnosti je veliko, vse od lesa in keramike do laminatov in drugih različic, kot so poliuretanski, epoksid­ni tlaki, obloge iz linoleja, kavčuka. Vsaka talna obloga ima svoje prednosti in slabosti. Katero izbrati za določen prostor, je zlasti odvisno od arhitekture prostora, dogajanja v njem in želja uporabnikov.

Lesena tla – V zadnjih letih so med najbolj zaželenimi lesene talne obloge. Izbira je obširna, tako da vsak najde tisto, kar mu najbolj ustreza, glede na vrsto lesa, barvo, tudi slog in ceno. Ponudba parketov in lesenih podov se je v desetih letih precej spremenila. Zdaj so dosegljive lesne vrste z vsega sveta. Za povrhu obstaja neskončno možnosti različnih obdelav in končnih premazov lesa, za katere poskrbijo že v proizvodnji. Na voljo so krtačeni, skobljani, vibrirani, fino žagani, gladko brušeni in na različne načine starani parketi ter drugi leseni podi, med drugim izdelani iz dimljenega in termično obdelanega lesa, tonirani ali beljeni. A tolikšen izbor zahteva še tehtnejši premislek pred nakupom. Kakor pravijo ponud­niki, se je dobro pozanimati o trdoti lesa, barvni obstojnosti in oksidaciji, končnem premazu oz. površinski zaščiti, dimenzijski stabilnosti, toplotni odpornosti, načinu vgradnje, vzdrževanju. Pri izbiri večslojnih talnih oblog moramo biti pozorni na debelino plemenitega lesa. Ta naj bi bila najmanj štiri ali bolje šest milimetrov, od tega sta odvisna življenjska doba in število obnovitev obloge. Drugi pomemben element je spod­nji sloj. Večslojni parket je namreč najbolj stabilen, če je spodnji sloj izdelan iz brezove vezane plošče. Seveda je dobro povprašati tudi o uporabljenih lakih, oljih in lepilih; ti naj bi bili kakovostni, ekološki in brez strupenih sestavin.

V osnovi delimo lesene talne obloge na masivne in večslojne (te pa na dvo- in trislojne). Vse so dobavljive surove ali že lakirane oziroma oljene, v tem primeru so to gotovi podi oz. parketi. Med masivne lesene talne obloge štejemo klasični deščični parket, ki se lahko polaga ladijsko, v vzorec ribje kosti, kvadratov, poleg njega pa še parkete različnih vezav (tehno in kant parket, lamelni parket, angleška vez, nemška vez). V večslojnih izvedbah so na voljo deščični parket, ladijski pod, kmečke deske, tehno parketi ter deloma tudi intarzijski parketi.

Vgradnja lesenih oblog se razlikuje glede na podlago, na katero se pritrjujejo. Najpogostejše je lepljenje na estrih, mogoče pa je tudi plavajoče polaganje. Pri lepljenju na estrih je treba zlasti paziti na vlago estriha, ki mora biti pod dvema odstotkoma ali pod 1,8 odstotka po CM-metodi pri talnem ogrevanju. Tla morajo biti povsem suha, ravna, trda, čvrsta in čista. Priporočajo uporabo dvokomponentnih poliuretanskih lepil. Redkeje se uporablja žebljičenje, navadno le pri obnovi res starih tal.

Laminatni parket – Ta je odporen proti udarcem, mehanskim poškodbam in kemikalijam, zatrjujejo ponudniki. Med prednostmi velja omeniti hitro montažo in demontažo, poleg tega ga lahko polagamo na staro talno oblogo, na primer na keramične ploščice, parket ali talne obloge iz umetnih mas. Med pomanjkljivostmi lahko omenimo hrup, ki ga povzroča hoja po takšni talni oblogi. Hrup bo manjši, če pod laminat položimo posebno vlakneno ploščo, ki je hkrati toplotni izolator. Laminati se med seboj razlikujejo glede na razred obrabe in končno obdelavo površine, ki je lahko klasično ravna, strukturna z vidnimi lesnimi porami, rustikalna ali z videzom oljene ali sijajne površine.

Keramične ploščice – V kuhinjsko-bivalnem delu, zlasti tam, kjer je kuhinja, se marsikdo še vedno odloči za keramiko. Keramične ploščice imajo veliko pozitivnih lastnosti, na primer odpornost proti vlagi, obrabi, temperaturnim spremembam, udarcem, različnim madežem, preprosto čiščenje in vzdrževanje. Na voljo so v različnih dimenzijah, oblikah, barvah, vzorcih in z različnimi glazurami. V zadnjih letih so tudi za tla modne keramične ploščice večjih dimenzij v obliki kvadratov in pravokotnikov.

Kakovost in z njo povezane lastnosti ploščic so odvisne od njihove sestave in načina žganja oziroma proizvodne tehnologije. Za keramiko češkega izvora je značilno, da je izdelana iz mase, ki ob žganju ostane bela (kaolin), italijanska in španska pa iz zmesi, ki vsebuje več gline. Temperatura žganja znaša glede na vrsto gline od 700 do 1500 stopinj Celzija. Kakšna je kakovost, lahko preverimo po oznakah ploščic. Oznaka PEI označuje stopnjo obrabe pohodne površine, odpornost proti krušenju oziroma trdnost ploščic je označena z MOHS od 1 do 9, pri čemer številka sedem pomeni že zelo kakovostne ploščice za notranje prostore doma.

Umetne mase – Talne obloge iz pvc, linoleja, kavčuka ter epoksidni in poliuretanski tlaki so primerni tudi za prostore v stanovanju, kjer so tla bolj obremenjena, in za ljudi, ki imajo težave za alergijami. Talne obloge iz naštetih materialov so namreč protibakterijske in antistatične. Prav tako se preprosto čistijo, saj se umazanija in prah ne zažirata vanje.

Keramika in les za kopalnice

Keramične ploščice so za talno oblogo v kopalnici še vedno najpogostejša izbira, a marsikdo se v zadnjih letih odloči tudi za les. Lesena tla v kopalnici so ob pravilni izbiri in kakovostnem polaganju namreč prijetna, dekorativna in praktična za uporabo, celo v kabini za prhanje.

Les je naravni material, ki je živ in nenehno v gibanju. To pomeni, da nam ne smejo biti tuje manjše reže med spoji posameznih deščic, ki so posledica naravnega gibanja lesa zaradi krčenja in raztezanja v različnih obdobjih letnih časov. Pozimi, v času kurilne sezone, se zaradi premajhne vlage v prostorih deščice krčijo, poleti pa se ob povečani relativni zračni vlagi raztezajo. Ker imamo v kopalnici opraviti z vlago in toploto, je priporočljivo izbrati les, ki ni občutljiv na takšne razmere. Najpogosteje je to tikov les oziroma navtični tikov les, iz katerega že stoletja izdelujejo ladijske palube in je odporen proti vlagi. Za talne obloge v kopalnicah so primerne tudi druge drevesne vrste, kot so iroko, merbau, mahagonij, afriški doussie, afrormosia, kewazingo ali bubinga, afriški in azijski padauk, ki se tu uporabljajo predvsem za masivne vrste parketa oziroma podov.

Odločimo se lahko tudi za les iz evropskih drevesnih vrst, ki ga v proizvodnem procesu obdelajo na ustrezen način. Med drugim so na voljo talne obloge iz lesa breze, cedre, češnje, smreke, jelše, hrasta in macesna. Priporočljivo je izbrati večslojni parket ali pod, ki se manj krči in razteza. Lesena talna obloga za kopalnico je navadno lakirana ali oljena, saj takšna zaščita preprečuje vodi, da bi prodrla globlje v strukturo. Na podlago jo je treba prilepiti z lepili, ki so odporna proti vlagi, in stike s stenami zatesniti s posebno maso, da preprečimo pronicanje vode pod deščice, fuge pa zapreti z gumo oziroma silikonom. V kopalnicah z lesenimi tlemi je prav tako pomembno, da polito vodo sproti obrišemo, da ne bi prodrla globlje v les ter povzročila njegovo gibanje.

Vzdrževanje je podobno kot v drugih bivalnih prostorih: primerno je brisanje z vlažno krpo brez pretiravanja s čistili za lesene površine. Če je pod oljen, je potrebna občasna osvežitev z olji in voski. Ob običajni uporabi zadostuje enkrat na dve leti. Poleg keramike in lesa sta za kopalniška tla primerna tudi kamen in brušeni beton.

Tekstilne obloge in preproge

Danes na tleh modernih stanovanj redkeje vidimo tekstilne talne obloge po vseh prostorih, največkrat se zanje odločimo v otroških sobah in spalnicah. Preproge pa ostajajo kljub izčiščenemu videzu, ki ga narekuje trend oken brez zaves. V tem pogledu so postale dodatek v dnevni sobi; tudi pri minimalističnem slogu lahko izberemo bogato preprogo z zanimivim, močnim vzorcem. Ob modernih, med katerimi najdemo tudi takšne s podpisi priznanih oblikovalcev, imajo visoko vrednost klasične orientalske preproge, ki so že kar umetniški dodatek, in ne nekaj, s čimer prekrijemo tla, da je mehko pod nogami. Razlikujejo se po materialu, tehniki vozlanja, številu vozlov, debelini, obliki, vzorcu in barvah. Glede na to in kraj, od koder prihajajo, se določa njihova vrednost.

Tekstilne talne obloge izdelujejo iz sintetičnih ali naravnih vlaken. Njihova kakovost je odvisna od izbire in kakovosti vlaken, načina obdelave, gramature in trpežnosti, pa tudi od spodnje plasti obloge, ki vpliva na dimenzijsko stabilnost. V grobem ločimo štiri tehnologije izdelovanja tekstilnih talnih oblog: iglanje, taftanje, tkanje in kosmičenje. Najbolj razširjene in cenovno dostopne so taftane, saj je postopek izdelave hiter in razmeroma preprost. Z iglami, v katere je vdeta preja, prebadajo primerno podlago. Če zanke režejo, govorimo o iglani talni oblogi, če pa ostanejo neprerezane, govorimo o krožnih zankah. Tkane talne obloge spadajo v višji cenovni razred, saj so kakovostnejše.