Zraven morajo priložiti dokazila, da, na primer, podjetje izkazuje nepremičnino med poslovnimi sredstvi in da se mu stroški zanjo priznavajo kot davčno priznani odhodek. Fizične in pravne osebe lahko kot dokazilo predložijo tudi najemne pogodbe.

Davčna uprava (Durs) bo nato s seznama črtala nepremičnine, ki jih lastnik uporablja v poslovne namene ali jih oddaja v najem. Če se bo skupna vrednost preostalih na listi zmanjšala pod milijon evrov, Durs ne bo obračunal kriznega davka na nepremičnine, ki ga je predpisal zakon o uravnoteženju javnih financ.

Ostali lastniki bodo predvidoma že v drugi polovici septembra dobili odmerne odločbe.

Komur so na geodetski upravi (Gurs) skupno posplošeno tržno vrednost nepremičnin, ki bodo ostale na seznamu, ocenili na milijon do vključno dva milijona evrov, bo letos in v naslednjih dveh letih moral plačati davek po stopnji 0,5 odstotka od vrednosti.

Tistim, ki bodo imeli nepremično premoženje, vrednejše od dveh milijonov, bodo na Dursu odmerili odstotni davek. Letos bodo obračunali »le« polovico predvidenega zneska.

Tako bo nekdo, ki ima samo zase na primer nekoliko razkošnejšo hišo v priobalnem pasu, v središču Ljubljane ali na obali Blejskega jezera z nekaj kolikor toliko kakovostnega zemljišča in še malo boljše stanovanje ob morju ali v Ljubljani, zelo verjetno moral plačati davek.

Če bodo vse nepremičnine vredne na primer milijon, bo letos v največ treh obrokih v državni proračun moral prispevati dodatnih 5000 evrov, naslednje leto in leto zatem pa kar 10.000.

Ali je lastnikov nepremičnin, vrednih več kot milijon evrov, res štirikrat manj, kot so menili pristojni in kaj o uvedbi davka pravijo nekateri nepremičninski mogotci, si lahko preberete v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.