Pripombe na vrednost so sprejemali od oktobra 2010 do konca januarja lani, po potrditvi modelov vrednotenja na vladi pa to ni več mogoče do naslednje prevetritve modelov najpozneje čez štiri leta.

Na Gursu svetujejo lastnikom, ki menijo, da pripisana vrednost zelo odstopa od realnosti, naj natančno preverijo vse podatke o nepremičnini, na podlagi katerih je bil znesek izračunan. Pomembni so prav vsi, pri čemer nekateri bistveno vplivajo na vrednost, drugi manj.

Simulacija za konkretno 83 kvadratnih metrov veliko stanovanje v sto let stari hiši v Ljubljani je pokazala, da se vrednost spremeni za 40.000 evrov, če kot letnico obnove navedemo leto 1975 namesto 1942. Če bi bilo enako stanovanje na isti lokaciji zgrajeno leta 1990, bi bila njegova pripisana vrednost 271.000 evrov oziroma za 20.000 evrov višja kot v prvem primeru z adaptacijo leta 1975.

Poleg leta obnove in zgraditve so med podatki, ki bistveno vplivajo na ceno, uporabna površina – če nepremičnina ni primerna za bivanje, je uporabna površina nič –, dejanska in namenska raba zemljišča in seveda model, po katerem se nepremičnina vrednoti. Če bi prej omenjeno stanovanje vrednotili kot del hiše (v kateri je v resnici pet stanovanj) na isti lokaciji, bi bila vrednost precej manjša – pripisani znesek za 403 kvadratne metre uporabne površine hiše, zgrajene leta 1990, bi bil približno 670.000 evrov.

Na Gursu so povedali, da so pri določitvi posplošene tržne vrednosti za dele stavb pomembni po vrstnem redu naslednji dejavniki: lokacija, površina (uporabna/neto tlorisna), starost in na koncu druge lastnosti. Pri zemljiščih pa: lokacija, površina, boniteta kmetijska zemljišča, odprtost in rastiščni koeficient za gozdna zemljišča, dejanska raba za druga zemljišča.

Pri modelih vrednotenja za stanovanja, hiše in zemljišča za gradnjo stavbe se upošteva tudi oddaljenost centroidov od linijskih objektov.

Več o tem, kako spreminjati podatke o nepremičnini, si lahko preberete v sredini tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.