Razkrivanje osebnih podatkov skupaj z vrednostjo nepremičnin v bazi geodetske uprave bi lahko bilo pravno kočljivo, saj se brez soglasja posameznikov razkriva njihovo premoženjsko stanje, meni Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete. O pravnem vidiku sicer še nima dokončnega stališča, poudarja pa, da smo v naši družbi precej nagnjeni k temu, da gremo iz ene skrajnosti v drugo. Tako smo šli glede dostopa javnosti do informacij na nekaterih mestih predaleč. Na podlagi podatkov v bazi Prostor bi ljudje tako lahko vzpostavljali neustrezne primerjave in neutemeljeno ugibali o izvoru premoženja drugih. Gre za etični problem, ki pri posameznikih lahko vzbuja jezo, zavist in razočaranje.

S tega vidika je objava podatkov v bazi geodetske uprave vredna temeljitega premisleka, je prepričan Cerar. Država mora pri odločanju o takšnih objavah upoštevati tudi stopnjo splošne kulture in odnosa do transparentnosti osebnih podatkov. Ta pri nas ni tako visoka kot v nekaterih drugih razvitih državah, predvsem zaradi večinoma neučinkovitega kazenskega pregona storilcev nekaterih kaznivih dejanj v Sloveniji, zato so ljudje sumničavi glede izvora večjega premoženja posameznikov.

Zakaj bi bila smiselna 
postopnost objave in kakšna je praksa v Avstriji in na Švedskem, si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.