V teh primerih upravnik z rednih računov ne more plačati računov, ki se nanašajo na stroške upravljanja etažnih lastnikov, hkrati pa postanejo sredstva etažnih lastnikov namenjena upravnikovim upnikom, pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu.

Stanovanjska inšpekcija je v februarju in marcu izvedla usmerjeno akcijo nadzora nad delom upravnikov večstanovanjskih objektov. Ker stanovanjski zakon ne omogoča uvedbe inšpekcijskih upravnih postopkov v zvezi s predmetom akcije, je bil cilj inšpektorjev predvsem ugotavljanje stanja.

Ugotovili so, da imajo vsi nadzirani upravniki v skladu z zakonom odprte posebne fiduciarne transakcijske račune, na katerih zbirajo sredstva rezervnega sklada. Kršitve v zvezi s porabo sredstev rezervnega sklada pri izbranih upravnikih niso ugotovili. Kljub temu upravnikom predlagajo uvedbo enega samega, posebnega računa za posamezno večstanovanjsko stavbo, na katerem bi se zbirala sredstva etažnih lastnikov in ki ne bi mogel biti predmet izvršilnih postopkov upnikov upravnika v primeru njegove poslovne insolventnosti.

V okviru nadzora nad izvajanjem plačil dobaviteljem pa so inšpektorji ugotovili precejšen obseg neplačil, ki so sicer lahko tudi prehodnega značaja. Kot dolžnik se namreč vedno prikazuje upravnik, čeprav so lahko dejanski dolžniki posamezni etažni lastniki, kar pa s seznama neplačnikov ni jasno razvidno. Inšpektorji zato predlagajo, naj se zakonsko zaveže dobavitelje blaga in storitev, namenjenih etažnim lastnikom, da morajo v primeru neplačil o tem v ustreznem roku seznaniti etažne lastnike.