Vrtovi so odsev znanja in izkušenj preteklega časa, predvsem pa jih odlikuje bogastvo najrazličnejših oblik. Ne glede na obliko in izbrane materiale vrt še vedno ostaja pomemben element vsake hiše,« poudarja Aleš Janžovnik, direktor podjetja Archi.ka, ki se ukvarja s krajinskim in urbanističnim projektiranjem ter načrtovanjem in urejanjem okolic hiš in poslovnih objektov. Vrt namreč bistveno vpliva na kakovost bivanja, na zdravje in počutje posameznika, zmanjšuje stres, hkrati pa razkriva naš življenjski slog in način razmišljanja. Zato po mnenju sogovornika niti ne preseneča, da si vedno več ljudi želi svoj vrt.

Načrtovanje vrta

Čedalje več je tudi tistih, ki se ureditve okolice hiše ne lotijo sami, ampak za to poiščejo nasvet krajinskega arhitekta. Po besedah Janžovnika se povpraševanje po strokovnem načrtovanju vrtov ter svetovanju pri ureditvi okolice hiše iz leta v leto povečuje oziroma je bistveno večje kot v preteklih letih. Načrtovanje ureditve vrta poteka v več korakih. Prvi je ogled terena in pridobitev čim več informacij o željah lastnika, o njegovi predstavi o tem, kakšen naj bi bil vrt, in o njegovem načinu življenja.

Naslednji korak je pridobivanje prostorskih podatkov – o mejah parcele, lokacijah obstoječih vrtnih elementov in podobno. Po besedah Janžovnika kot osnova za projektiranje zadostuje že mapna kopija iz zemljiškoknjižnega izpiska, vendar je smiselno, da lastnik naroči izdelavo geodetskega posnetka ali izmero vrta opravi sam. Pred začetkom načrtovanja je dobro pripraviti tudi analizo tal (v to sodijo podatki o pHKCl, vsebnosti rastlinam dosegljivega kalija, fosforja in organske snovi ter o teksturi in strukturi tal), ki je zelo pomembna za izdelavo zasaditvenega načrta. Sledi kreativni del načrtovanja, v katerem se oblikuje zasnova vrta, in na koncu izvedba.

Pri načrtovanju je treba upoštevati tudi prostorske, reliefne in talne značilnosti, naravne danosti, lokalno okolje in podobno. Sogovornik pravi, da pri izdelavi konceptov in pripravi idejne zasnove sledijo oblikovalskim pravilom, ki izhajajo iz teorije krajinskega oblikovanja. Slednje upošteva kompozicijska pravila, pravila členitev in razmeščanja posameznih elementov, oblikovanja prostora, uporabe in združevanja materialov in barv. Poleg tega se je treba ravnati po pravilih za oblikovanje rastlinskih nasadov. »Pri zasaditvi moramo dobro poznati zlasti dekorativne lastnosti in rastne zahteve rastlin, ki jih nameravamo uporabiti,« poudarja Janžovnik.

Rastline so namreč živ organizem, ki potrebuje za rast in razvoj ustrezne življenjske razmere, na primer ustrezen pH tal, dovolj vlage in ustrezno osončenost. Poleg omenjenega morajo imeti dovolj prostora za rast, pozorni pa moramo biti tudi pri njihovem združevanju v nasade. Posamezne se recimo zaradi svojih značilnosti med seboj izključujejo, zato jih ni priporočljivo saditi skupaj. Med seboj združujemo rastline, ki imajo podobno teksturo in strukturo listov, ter rastline s podobnimi oziroma popolnoma nasprotujočimi si dekorativnimi lastnostmi – barvo, velikostjo in obliko cvetov ter barvo listov in skorje.

Podobno je pri načrtovanju konstrukcijskih elementov v vrtu, na primer pri pergolah, ograjah in nadstreških. Tudi pri tem moramo upoštevati statične zakonitosti, kot so osne razdalje med nosilnimi stebri, dimenzije stebrov in nosilnih leg, velikosti in globine temeljev. Enako velja pri izvedbi tlakovanih površin ali postavitvi zidov, pri katerih moramo upoštevati gradbena pravila. Ta moramo poznati tudi pri načrtovanju vodnih motivov na vrtu, pri ribniku pa še ekologijo ribnikov.

Dnevna soba na prostem

Vrt zlasti v toplejših mesecih leta veliko uporabljamo za bivanje. Nepogrešljiva je vrtna garnitura, na kateri počivamo ali pa nam nadomesti jedilno mizo za zajtrke in večerje. Tudi družabno življenje se iz dnevne sobe poleti preseli na vrt. In kako umestiti bivanjski del v vrt? To je zlasti odvisno od hiše in okolice. Kakor poudarja krajinska arhitektka Nataša Bučar Draksler iz podjetja Aleja inženiring, tudi na vrtu potrebujemo zasebnost. Podobno kot nas na oknih zavese zakrivajo pred pogledi drugih, je na vrtu temu namenjena ograja. Določeno zasebnost lahko prav tako dosežemo z zasaditvijo rastlin. Po mnenju Drakslerjeve je pogosta napaka, ki jo naredijo ljudje na vrtu tik ob hiši, postavitev nekakšnih mrež, za katerimi se potem »stiskajo in skrivajo«. Veliko boljša rešitev so tako imenovane vizualne pregrade že na parcelni meji, ki hkrati ščitijo pred hrupom.

»Oblikovanja odprtega prostora se je treba lotiti celostno,« poudarja Drakslerjeva. Premisliti je treba, kaj vse se bo dogajalo okoli hiše. Pravzaprav je podobno kot pri opremljanju dnevne sobe. »Vrt je v resnici dnevna soba na prostem,« dodaja sogovornica. Tako skrbno kot za dnevni prostor izberemo tla, barve, pohištvo, tkanine, se je treba po mnenju sogovornice opremljanja lotiti tudi zunaj. Okolica hiše naj bi bila usklajena, tako po materialih in barvah kot arhitekturno.

Atrijski vrt v mestni hiši

Kako urediti atrij ob hiši v mestu, s katerim naj ne bi bilo veliko dela, ampak bi bil bolj namenjen sproščanju in posedanju?

»Vrt v atrijski hiši leži na isti ravni kot bivalni prostori, s katerimi je povezan. V večini primerov je že ograjen, tako da je za zasebnost poskrbljeno,« odgovarja Drakslerjeva. Glede na to, da je iz dnevne sobe izhod naravnost na vrt, naj bi bila po mnenju sogovornice tla vsaj na začetku obložena s toplim materialom, na primer z lesom. »Za sodobno družino običajno izberemo rastline, ki ne zahtevajo veliko nege. In sicer pokrovne, to so tiste, ki pokrijejo tla, ne potrebujejo veliko zalivanja ali pletja, in zimzelene, ki so zelene pozimi in poleti,« še dodaja sogovornica. Dodatne motive lahko ustvarimo s trajnicami pozneje, ko ugotovimo, da imamo še nekaj več časa za njihovo nego. Vsekakor pa krajinska arhitektka tistim, ki nimajo časa za vrtnarska opravila, svetuje čim manj trave, ki zahteva tedensko nego. Za vrtno opremo atrija izberemo izdelke iz kovine ali iz odpornejših vrst lesa, kot sta tikovina in akacija, saj teh ni treba zaščititi pred dežjem in tudi sonce ne pusti sledi na njih.

Alternativa klasičnemu vrtu je suhi vrt, katerega korenine segajo na Daljni vzhod (na Japonsko in k njihovim zen vrtovom). V tem primeru namesto klasičnih sestavnih elementov vrta, kot je na primer trata, uporabljamo pesek, skale in vodo.

Vrt ob hiši v podeželskem okolju

Za vrt ob hiši v bolj podeželskem okolju in z lastniki, ki radi vrtnarijo, je po besedah Aleša Janžovnika primerna ureditev s številnimi med seboj povezanimi vrtnimi motivi. Vrt lahko v tem primeru vključuje predvrt z dovozom in nadstreškom za avtomobil, teraso s prostorom za sedenje in pergolo za rastline, zeliščni in zelenjavni vrt z uto za orodje, sadovnjak, naravni ribnik, velike površine s trato in številne nasade rastlin. Tako ne bo nikoli zmanjkalo dela pri vzdrževanju.

»Izbor materialov naj se ujema z okolico. Običajno v podeželskem vrtu uporabljamo les, naravni kamen, prodniki in skale ter različni betonski izdelki, ki imajo bolj podeželski videz,« dodaja sogovornik. Izbranemu materialu moramo prilagoditi tudi izbor rastlin, ki naj se sklada tudi z okoliškim rastlinjem, zlasti če stoji hiša v bolj naravno ohranjenem okolju. Ograja, ki ločuje parcele, je lahko nizka (do 100 cm) in bolj svetla, tako da ne zapira pogleda na širšo okolico.

Zasebnost lahko v velikem vrtu po Janžovnikovem mnenju dosežemo z drugimi oblikovalskimi rešitvami. Eden izmed njih je zagotovo zasaditev. Ta naj bo čim bolj pestra in sestavljena iz čim večjega števila različnih vrst in sort rastlin. Med njimi so lahko tudi rastline, ki potrebujejo več nege, na primer trajnice. Dobrodošle so čebulnice in gomoljnice, za tiste ljubiteljske vrtnarje, ki radi iz leta v leto spreminjajo podobo vrta, pa bodo kot nalašč enoletnice.

Trendi z vrtov

»V krajinski arhitekturi je zelo podobno kot v arhitekturi, likovni in glasbeni umetnosti. Iz zgodovine urejanja vrtov je znano, da so se vrtovi spreminjali s posameznimi zgodovinskimi obdobji. Vsako obdobje je prineslo določene novosti in pravila, ki so se v oblikovanju ohranila do danes. Vrtovi se praviloma prilagajajo prostoru in željam naročnika, zato o letnih oblikovalskih trendih težko govorimo,« poudarja Janžovnik.

V vrtu se spreminja zlasti vrtno pohištvo, ki nekako sledi modi v pohištveni industriji. Pri oblikovanju vrtov pa obstajajo smernice, ki jih narekujejo vedno novi materiali, gradbeni in tudi rastlinski. Sogovornik opaža trend, ki ga v krajinski arhitekturi opredeljujejo kot land art – vrt kot umetnina, vrt kot prostor z zgolj estetsko vrednostjo. Poleg tega se vračajo pravilne geometrijske oblike, čiste linije in kontrasti barv in materialov.

Delo in dom, 15. marec 2006