9. 5. 2007 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Arhiv izdelovalcev
Vrtno pohištvo: Oblikovalski kosi iz plastike
9. 5. 2007 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Arhiv izdelovalcev
Ponudba vrtnega pohištva iz različnih domačih in tropskih vrst lesa se je v zadnjih letih zelo razširila, medtem ko si pod umetnimi materiali marsikdo še vedno predstavlja le stole in mize iz stare dobre bele plastike, ki ji ne moreta do živega ne dež ne sonce. A vrtno pohištvo iz umetnih materialov je vse prej kot običajno in belo. Tudi pod te izdelke se namreč podpisujejo priznani oblikovalci in predstavljajo jih na največjih pohištvenih sejmih po svetu. Nekaj zanimivih je bilo na ogled na letošnjem pohištvenem sejmu v Milanu.
Po povpraševanju v vrtnih centrih in pohištvenih salonih sodeč si na domačem vrtu ali terasi še vedno želimo les, zlasti tik, pa tudi akacijo. Gre za odpornejši vrsti, ki ju ni treba zaščititi pred dežjem in soncem, vendar zaradi vremenskih vplivov dobita sivo patino. Koliko in kako dolgo bo vrtno pohištvo iz omenjenih vrst lesa vzdržalo, je zelo odvisno od njegove kakovosti oziroma od tega, kje je les zrasel. Podobno je pri drugih tropskih vrstah, kot so bangkirai, iroko ali bambus, in domačih, na primer pri macesnu, ki pa potrebuje zaščito za uporabo na prostem.
Na izbiro materialov za vrtno pohištvo vpliva celostna ureditev vrta. Atrijski vrt v mestni vrstni hiši je pogosto povezan z dnevno sobo prek terase, obložene z leseno talno oblogo, in nanjo pač sodi vrtno pohištvo iz obstojnih vrst lesa. Po čedalje bogatejši izbiri sodeč pa bo na terasah in vrtovih v prihodnosti tudi več umetnih materialov, ki v primerjavi z lesom bolje prenašajo dež in sonce.
Trendi iz Milana
Več pohištva iz umetnih materialov so napovedali na aprilskem pohištvenem sejmu v Milanu. Vrtna oprema se v primerjavi z ureditvijo vrtov dokaj hitro spreminja, saj nekako sledi trendom v pohištveni industriji. Tokrat v Milanu ni bilo v ospredju leseno, izjema so bile mize iz tikovine, ki jih je za podjetje Alias oblikoval Alfredo Meda. Veliko več je bilo umetnih materialov.
Izstopala sta dva trenda. Na eni strani postajata vrt in oprema zanj vse pomembnejša. Dokaz je bilo število razstavljavcev s tovrstno ponudbo – bilo jih je namreč opazno več kot v preteklih letih. Drugo pa je dejstvo, da je meja med notranjostjo in zunanjostjo precej zabrisana, saj je pohištvo iz umetnih materialov uporabno tako za vrt kot notranje prostore. Podjetja, kot so Driade, Magis, Arper, Segis, imajo v ponudbi kose pohištva (največkrat stole, mizice in dodatke) iz umetnih materialov, ki jih lahko postavimo tudi na teraso ali vrt.
Pri nemškem podjetju Viteo Outdoors so predstavili sestavljivo zofo BendyBay (tri različne module je mogoče postaviti v neskončno dolžino), ki je primerna za teraso ali dnevno sobo. Kovinsko ogrodje je prekrito z umetnim oblazinjenim materialom, ki ga je mogoče izbrati po želji. Na sejmu so predstavili belo različico.
Na področju umetnih materialov za vrtno pohištvo je vodilno nemško podjetje Dedon, ki je pred 16 leti razvilo sintetična vlakna, znana pod komercialnim imenom hularo. Gre za vlakna, iz katerih s posebnim postopkom izdelujejo neskončen trak plastike, iz nje pa pletejo vrtno pohištvo. Po zagotovilih proizvajalcev je ta sintetična vrvica odporna proti ultravijoličnim žarkom in vodi, tudi barve naj bi bile zelo obstojne in okolju prijazne. Med novostmi, prikazanimi na milanskem sejmišču, je bila kolekcija Yin yang, za katero je, kot pove že ime, oblikovalec Nicolas Thomkins navdih našel v starodavni kitajski filozofiji. Obliko pa je, kot so pojasnili pri proizvajalcu, navdihnila narava oziroma morje in naplavljeni kamni. Za dva elementa, ki postavljena skupaj delujeta kot eden, so porabili štiri kilometre vrvice hularo. Za obliko je podjetje prejelo mednarodno nagrado red dot design award 2007. Lani pa jim je to nagrado prinesel ležalnik List.
Sintetična vrvica hularo ni edino umetno vlakno, iz katerega izdelujejo vrtno pohištvo. Nekaj let za Dedonom so tudi druga podjetja poslala na trg vrtne garniture iz podobnih materialov, saj so razvila še druge tehnološke rešitve. Mednje sodi sintetična poliestrska vrvica, ki je prevlečena s PVC-jem. Stoli in ležalniki iz nje imajo običajno kovinsko ogrodje in kot drobna mreža spleteno sedalo in naslonjalo. Plastika je občutljiva na ultravijolične žarke, a ji dodajajo primesi, zaradi katerih je trpežnejša. Takšno vrtno pohištvo se še po zelo dolgem času po površini komaj kaj spremeni. Ponavadi ima kovinsko ogrodje, sedala in naslonjala pa so iz omenjene mreže.
V zadnjem času se je pojavilo še eno podobno umetno vlakno z imenom tehno ratan, ki po videzu spominja na pravega, a s povsem drugimi lastnostmi. Gre za polietilensko vlakno, ki naj bi bilo po zagotovilih ponudnika zelo vzdržljivo, odporno proti ultravijoličnim žarkom in drugim vremenskim vplivom. Kako dolgo naj bi zdržalo na prostem, pravzaprav ni znano. Proizvajalec Viro zagotavlja, da vrsto let, garancija, ki jo daje na omenjeno vlakno, pa je tri leta. Po videzu in lastnostih sta podobni tudi umetni vlakni wittex in mirotex, ki ju ima v ponudbi nemško podjetje MBM.
Umetna vlakna, ki jih različna podjetja predstavljajo pod svojimi komercialnimi imeni, so lahko v različnih odtenkih, od naravnih rjavih, ki spominjajo na barve lesa, do temno rjavih in živobarvnih. Proizvajalci ob vseh drugih pozitivnih lastnostih in vzdržljivosti zagotavljajo tudi dobro barvno obstojnost. Kot prednost navajajo preprosto čiščenje – zgolj z vodo in krpo, občasno z blago milnico –, do živega pa naj jim ne bi prišle niti morska sol niti kreme za sončenje.
Delo in dom, 09. maj 2007