Njegovo naravno okolje je porečje Amazonke, kjer raste kot trajnica, v rastlinjakih pa je večinoma enoletnica in jo vzgojijo iz semena, kar je precej zahtevno. Po besedah vodje Botaničnega vrta UL dr. Jožeta Bavcona so seme dobili iz zagrebškega botaničnega vrta, sejali so ga januarja, po štirih tednih je rastlina vzklila, čeprav se njena velikost in premer listov hitro večata, pa je v primerjavi s primerki iz narave še majhna. Kdaj bo zacvetela, še ne morejo napovedati.

Listi orjaškega lokvanja, ki imajo na površju izredno privlačno žilno risbo, dosežejo v naravi tudi dvemetrski premer in prenesejo do 75 kilogramov razporejene teže, povsod po svetu pa jih radi upodabljajo tako, da na list kot na splav posedejo otroka. Do 40 cm veliki cvetovi so prvi dan beli, pozneje pa postanejo rožnati. Več o značilnostih rastline in drugih zanimivostih si je mogoče prebrati na spletni strani Botaničnega vrta.