Na testu so primerjali tako prosto stoječe kot tudi vgradne pomivalne stroje, vsi so bili klasičnih dimenzij, njihova zmogljivost pa od 12 do 15 pogrinjkov. Posodo (krožnike, skodelice, sklede, tudi plastične, pribor, …) so namazali s hrano (mleko, pravi čaj, jajca, špinača, mleto meso, ovseni kosmiči, …) in pustili, da so se ostanki na njej posušili. Pred zlaganjem v pomivalni stroj posode niso namakali, kot se to pogosto dogaja v praksi.

Učinkovitost

Rezultati testa so bili sledeči:

• pri vseh primerjanih strojih se je osnovni program izkazal za dobrega predvsem pri pomivanju jedilnega servisa in pribora, medtem ko je za zasušene ostanek hrane na kuhalni posodi premalo učinkovit
• rezultati pomivanja z „eko“ programom so bili podobni, pri nekaterih strojih nekoliko slabši, pri nekaterih pa celo boljši – ker je temperatura pomivanja celo nižja, je vzrok najverjetneje v dolgotrajnem procesu, ugotavlja ZPS
• stroji s sušenjem nimajo večjih težav – še največ pripomb je bilo na račun sušenja plastičnih posod, kjer se po končanem postopku poznajo ostanki kapljic
• pri večini strojev osnovni program lahko traja celo več kot dve uri, „eko“ program pa običajno še pol ure oziroma uro dlje
• preizkuševalci strojev so na koncu devet strojev ocenili z oceno „dobro“, drugi pa so dobili oceno „povprečno“

Varčnost

Kot ugotavlja ZPS, pretirano varčevanje pogosto ne prispeva k učinkovitosti pomivanja. S programi, ki trajajo dalj časa, resda prihranimo pri energiji, pot do manjše porabe vode pa je težja.

Proizvajalci se poslužujejo različnih pristopov, kako zmanjšati porabo energije pri pomivalnih strojih. Eden od zanimivejših je po navedbah izvajalcev testa samodejno odpiranje vrat po končanem pomivanju, kar pomeni manjšo porabo energije za sušenje (Miele, Bosch).

Rezultati testa:

• pri večini primerjanih strojev so osnovni programi dokaj varčni, saj porabijo od 1 do 1,35 kWh električne energije (izstopa le Zanussijev stroj, ki za pomivanje porabi več kot 1,6 kWh energije)
• „eko“ programi so v povprečju še nekoliko bolj varčni (od 0,82 do 1,13 kWh)
• pri porabi vode so razlike bolj očitne – pri osnovnem programu je bila poraba od 9,6 do 17,2 litra vode (Zanussijev stroj porabi celo 20,9 litrov vode)
• „eko“ programi so pri porabi vode praviloma varčnejši, a ne vsi enako (za najvarčnejšega pri porabi vode se je izkazal prosto stoječi Bekov stroj)
• najboljšo končno oceno za varčnost je dobil omenjeni Bekov stroj, sledita Mielejev G 5680 3 DSC SCVi in Boschev SMS 53 M 92 EU, najslabše pa je bil ocenjen Zanussijev model

Glasnost

Pri pomivalnih strojih pravilo, da so vgradni stroji tišji od prosto stoječih, ne velja vedno. Je pa primerjava pokazala, da so dražji glede glasnosti običajno korak pred cenejšimi.

Zveza potrošnikov je ugotovila, da si odlično oceno zasluži le vgradni aparat Miele (41 dB), medtem ko so kar trije stroji pri tem kriteriju dobili oceno „pomanjkljivo“, saj so bili med delovanjem moteče glasni (več kot 50 dB) – med njimi tudi eden od vgradnih (Candy).

Če povzamemo: glede na rezultate testa med primerjanimi stroji ni velikih razlik (12 od 19 strojev je na testu dobilo oceno „dobro“, sedem pa „povprečno“), so pa ogromne razlike v ceni (najdražja stroja na testu staneta kar 1.500 evrov oziroma štirikrat več kot najcenejši). Razlika med najbolje in najslabše uvrščenim strojem na testu je bila namreč zgolj sedem desetink.

Zveza potrošnikov na podlagi primerjalnega testa tako med prosto stoječimi stroji svetuje nakup Boschevega modela SMS 50 M 72 EU, ki je med petimi najbolj uvrščenimi najcenejši. Med vgradnimi pomivalnimi stroji priporočajo nakup najbolje uvrščenega Boschevega modela SMV 43 M 10 EU, ki se po rezultatih pomivanja, sušenja in varčnosti uvršča v sam vrh, za tiste s tanjšo denarnico, ki jih hrup ne moti, pa svetujejo vgradni stroj Beko DIN 5832, ki dobro pomiva in suši, je dokaj varčen, njegova slabost pa so po navedbah preizkuševalcev dolgotrajni programi.