Ksenija Starič
Max
Sem Max, po rodu nemški ovčar. Oktobra bom praznoval 6 let oziroma pasjih 42 let. Ko so me pri dveh mesecih sprejeli v družino, me je lastnica že od malega "navajala" biti v naročju ... pozabila je, da bom zrastel. In še danes sem zelo rad v njenem naročju. Nikoli je ne pustim na miru, kadar se usede na stol. Hop, in sem na njej. Obožujem tudi česanje. Ko zagledam krtačo, se pripravim na česanje tako, da se s prednjima dvema tacama dvignem na stol ali bližnjo škarpo ter se prepustim. Kličejo me tudi "driska", "driskica", "driskica moja"... verjetno zaradi svoje vesele narave, saj svojih lastnikov ne pustim na miru. Najraje imam igre z žogo ter dolge sprehode ... Lani se mi je pripetila nesreča, saj sem med igro, ko nisem imel žoge, pojedel kamen. Imel sem tvegano operacijo, vendar se nisem predal in sem danes zato še bolj vesel kuža, kot prej.