Mojca Poklukar

MOJE ROŽICE

Hiša brez rož, je kakor človek brez duše. Spomladi komaj čakam, da se pokažejo prvi cvetovi, jeseni pa s težkim srcem gledam, ko se cvetje poslavlja za nekaj mesecev. V tistem obdobju pa uživam v sobnih rožicah. Rožice so kakor sanje, ko se vanje potopim. Je čisto prazno stanovanje, če jih v njem nič ne dobim. Ko so dehteče in cvetoče, takrat v meni je obilo sreče, moje srce pa čisto vroče.