"Ministrstvo še vedno zagovarja javni interes, da zaščitimo okolje, požarno varnost ter premoženje in zdravje ljudi. Zato to ne more biti tržna dejavnost in mora biti še vedno regulirana," je v izjavi za medije v Ljubljani poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Boltetova in zavrnila očitke, da rušijo sistem.

Tega želijo po njenih pojasnilih le urediti, in sicer tako, da bodo dejavnost opravljali tudi mali dimnikarji, ne le večji koncesionarji. "S predlogom zakona odpiramo trg in želimo spodbuditi konkurenčnost," je dodala.

Dimnikarja mogoče zamenjati enkrat na leto

Vsak uporabnik kurilne naprave bo moral izbrati dimnikarja in z njim podpisati izjavo. To bo treba predložiti v evidenco, ki jo vodi ministrstvo. Dimnikarja bo lahko zamenjal, in sicer med 15. majem in 15. septembrom tekočega leta, to pa bo lahko storil enkrat na leto.

Uporabnik s predlaganim zakonom pridobi določene obveznosti, ki jih doslej ni imel. "Ta mora skrbeti za svojo napravo, saj je v njegovi hiši. Mora poskrbeti za svoje zdravje in požarno varnost," je poudarila Boltetova.

Potrebne bodo licence

Koncesij ne bo več, uskladiti je treba še prehodno obdobje, v katerem bodo morali tisti, ki bodo želeli opravljati to dejavnost, pridobiti licenco. To je eno od pravnih dilem, ki so odprte - to bodo reševali v prihodnjih tednih.

Licenco za opravljanje storitve bodo morali imeti vsi, ki bodo želeli to dejavnost v Sloveniji opravljati. Ta bo veljala za celotno območje Slovenije, medtem ko so koncesije zdaj veljale za določeno območje. Licence bodo podeljevale upravne enote, pogoja pa bosta dokazilo o nekaznovanosti in opravljeno izobraževanje po predpisanem programu - nato bo moral v 18 mesecih po pridobitvi licence uspešno opraviti izpit, sicer se licenca lahko odvzame.

Cene storitve omejene le navzgor

Ceno opravljanja storitve so omejili navzgor, še vedno je lahko nižja. Ministrstvo si želi boljšega nadzora nad dejavnostjo, to bo storilo tudi z vzpostavitvijo izboljšanega informacijskega sistema.

Boltetova je opozorila, da nekateri dimnikarji zdaj niso sporočali podatkov. Tako je trenutno popisanih približno 270.000 kurilnih naprav, medtem ko jih je v državi več kot 500.000. Na ministrstvu želijo imeti natančne podatke o tem, kakšno napravo ima uporabnik in katerega dimnikarja je izbral.

Ministrstvo: zakon naj bi bil sprejet do konca leta

Osnutek zakona gre še ta teden v medresorsko usklajevanje, Boltetova upa, da bo do konca leta, ko dimnikarstvo ureja zakon o varstvu okolja, sprejet. Sicer bo s 1. januarjem 2016 tržni sistem, vsak bo lahko delal, kar bo želel, je pojasnila.

Trenutno je 64 koncesionarjev na 194 dimnikarskih območjih, podeljenih pa je 209 koncesij. Ministrstvo je doslej odvzelo 10 koncesij, največ odvzetih je bilo v letu 2014. Večina koncesij sicer poteče konec leta, približno štiri pa veljajo do leta 2018.

Za dimnikarje predlagani novi zakon pravno sporen

Predlog zakona o dimnikarskih storitvah, ki uvaja prosto izbiro dimnikarja, je pravno sporen in ne bi smel nadaljevati poti sprejemanja, pa so danes opozorili dimnikarji, združeni pod okriljem obrtno-podjetniške in gospodarske zbornice. Predlagajo, da se ohrani obstoječi sistem do izteka koncesij, še tri leta, vmes pa pripravi primerno zakonodajo.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Aleksander Županek, predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva, ki deluje pod okriljem gospodarske zbornice, je predlog novega zakona neustaven in kot tak ne bi smel čez sito vladne zakonodajno-pravne službe in do obravnave v DZ.

Neustaven je prenos odgovornosti na končnega uporabnika, enostranska izbira izvajalca dimnikarske službe, omejevanje cen dimnikarskih storitev in dodatne zahteve licence za izobrazbo, je dejal.

Trenutno ima odgovornost izvajalec dimnikarske službe, predlog zakona to prenaša na uporabnika - če ta npr. pozabi poskrbeti za svojo napravo, ga lahko po Županekovih besedah doleti 200 evrov kazni.

Ena večjih ustavnih spornosti je po njegovi oceni enostranska izbira - uporabnik lahko izbira, izvajalec pa tega ne more; izvajalcu dimnikarske dejavnosti grozi 1200 evrov kazni, če tega ne stori. "Prosta izbira mora biti obojestranska," je poudaril.

Sporno je tudi omejevanje cen dimnikarskih storitev - tržno naj bi izbirali izvajalca, cena pa naj bi bila določena. "Če je dejavnost prosta, tudi cena ne more biti določena," je ocenil Županek.

Z licencami pa se slovenskega dimnikarja postavlja v neenak položaj z dimnikarji iz ostalih članic EU. Dimnikarji iz držav EU bodo namreč lahko dejavnosti izvajali v Sloveniji, saj velja prost pretok storitev, ne bodo pa potrebovali licenc, kot to velja za slovenske dimnikarje.