Podnebne spremembe zvišujejo temperaturo zemlje in morij ter spreminjajo količino in vzorce padavin. Vplivale bodo na preskrbo s hrano, zdravje, gospodarstvo in celovitost ekosistemov, zato so nujne čimprejšnje spremembe, zlasti pri energijski porabi, ki prispeva največje izpuste ogljikovega dioksida.

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse je ena izmed skupnih akcij evropske komisije, slovenske vlade in evropskega parlamenta. Evidentiranje dobrih praks je potekalo do 17. oktobra 2011. Končni izbor dvajsetih dobrih praks (15 v Sloveniji in 5 drugod po Evropi) je opravila strokovna skupina projekta, ki so jo sestavljali: dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete UL, Anamarija Slabe, strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj, dr. Sašo Medved, profesor na Fakulteti za strojništvo UL, dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS in Vida Ogorelec, direktorica Umanotere.

Za primere 15 dobrih praks v Sloveniji so tako razglasili:

• Ekološko vas Čadrg v Posočju, v kateri so ekološke kar štiri kmetije od petih in katerih ponudba temelji na tolminski sirarski tradiciji;
• Center ponovne uporabe iz Rogaške Slatine, socialno podjetje, ki zaposluje težje zaposljive in omogoča usposabljanja, kar prispeva k socialni integraciji te skupine;
• projekt šolskih ekovrtov pod okriljem Inštituta za trajnostni razvoj, v katerega je vključenih že 144 šol, vrtcev in dijaških domov in katerega namen je otrokom in mladim omogočiti, da vzpostavijo tesnejši stik z naravo, pridelavo hrane in varovanjem okolja;
• projekt Partnersko ekološko kmetovanje, v katerem sodelujejo spletni portal Ekologičen in 4 partnerske ekokmetije v različnih regijah države;
• projekt trajnostne mobilnosti v Ljubljani, v okviru katerega so v mestu uredili mrežo 300 koles za izposojo;
• sistem videokonference v podjetju Toyota Adria, ki lahko nadomesti mnoga službena potovanja;
• Center predelave lesa Dammahaus, v okviru katerega podjetje, ki se ukvarja s skeletno gradnjo, na Štefanji Gori na Gorenjskem v gradbene elemente predeluje les, s katerim se oskrbuje z okoliških gozdov;
• Raziskovalno-bivalna enota OLEA iz Zagorja ob Savi, ki se samooskrbuje s toploto, električno energijo in sanitarno vodo in ki združuje zgodovinski prikaz rudarjenja v Zasavju in prihodnost s prikazom sodobnih tehnologij učinkovite rabe energije v stavbah;
• Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo in prihrankov v MO Kranj, ki vključuje sistematičen pristop k energijski sanaciji sistemov oskrbe s toploto javnih stavb in ukrepe na področju rabe toplote, električne energije in vode;
• Daljinski sistem ogrevanja z biomaso in sončno energijo na Vranskem;
• Park, Hotel, ekološki hotel v Bohinju, ki je leta 2010 pridobil certifikat Green Globe in ki toplota za ogrevanje zagotavlja s toplotnimi črpalkami z geotermalno vodo (dodaten vir za njihovo delovanje je tudi odpadna voda iz tušev in umivalnikov);
• Združenje Slovenske fotovoltaične industrije in portal izvedenih sistemov;
• Energijska prenova večjih stavb v občini Jesenice, s poudarkom na zmanjšanju rabe energije za ogrevanje;
• Uspešno ukrepanje ob neurju s poplavami septembra 2010: koordinator ukrepanja ob dogodku, ki se uvršča v vrh ekstremnih poplavnih dogodkov pri nas, je bila Uprava RS za zaščito in reševanje, sodelovale so tudi mnoge druge institucije in organizacije: Agencija Republike Slovenije za okolj,e Gasilska zveza Slovenije, Slovenska vojska, policija, Gorska reševalna zveza Slovenije, Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi, Podvodna reševalna služba pri Slovenski potapljaški zvezi ter številne druge humanitarne in nevladne organizacije;
• Carpooling, projekt skupine študentov računalništva in družboslovja, ki so vzpostavili spletno stran prevoz.org za koordinacijo prevozov študentov po Sloveniji.

Več informacij o projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse lahko poiščete na njegovi spletni strani.