V njih namreč svoje interese uveljavljajo različne skupine, kot so lastniki gozdov, lovci, rekreativci, kmetje, lokalne skupnosti, ljubitelji narave in drugi. Gozdovi so pomembni zaradi različnih učinkov – dajejo nam les, nas varujejo pred naravnimi nesrečami, so vir kakovostne vode, prostor za sproščanje in rekreacijo, hkrati pa tudi življenjska združba rastlinskih in živalskih vrst. S skrbjo za ustrezne gozdne sestoje pripomoremo k ohranjanju biološke raznovrstnosti. Usklajevanje množice interesov z naravnimi danostmi je zahtevna naloga, gozdarji, ki skrbijo za to, pa jo lahko uresničijo s poglabljanjem našega skupnega znanja o gozdovih, z načrtnim gospodarjenjem in s sodelovanjem z vsemi uporabniki gozdnega prostora, so prepričani v Zavodu.

Prireditve za otroke in odrasle

Uvodna prireditev letošnjega tedna gozdov bo v torek, 28. maja, ob 10.00. uri pred stavbo Gozdarskega inštituta Slovenije na Večni poti 2 v Ljubljani. Na prireditvi bodo predstavili rezultate nagradnega natečaja Trajnostno ravnotežje med različnimi interesi v gozdu in podelili nagrade najuspešnejšim ustvarjalcem. V okviru tedna gozdov prirejajo na Zavodu posvete, ki zadevajo najaktualnejše probleme, povezane z gozdom: prvi bo namenjen Prispevku gozdarstva k celostnemu gospodarjenju z vodami, okrogla miza Gorskemu kolesarjenju in ježi v gozdnem prostoru, tretjega, bolj znanstveno obarvanega, pa so naslovili Gozd in les. Strokovnjaki zavoda bodo poleg tega tri dni zapored vodili šolske skupine po dendrološkem (drevesoslovnem) vrtu pod Rožnikom. Zelo bogat program prireditev, ki bodo trajale ves teden, so pripravili tudi po območnih enotah zavoda za gozdove; namenjenih šolski mladini ter odraslim ljubiteljem gozda. Med njimi so denimo tako predstavitve in vodenje po gozdnih učnih poteh, dejavnosti za otroke, etnološke prireditve s spoznavanjem starih z gozdom povezanih navad, obisk gozdnih rezervatov, spoznavanje dela gozdarjev, razglasitev najskrbnejšega lastnika gozda, vodena kolesarka tura, celo literarni večer v gozdu... Urnik prireditev in več informacij o njih si lahko ogledate na spletni strani Zavoda.

Gozdnatost Slovenije

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.184.526 hektarov gozdov pokriva 58,4 odstotka njene površine naše države. Površina gozdov se je v zadnjih desetletjih vztrajno povečevala, predvsem na račun spontanega zaraščanja opuščenih kmetijskih površin. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 odstotkov), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. Zaradi velike razdrobljenosti pa je povprečna zasebna gozdna posest velika le 2,5 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel.

Slovenske gozdove, poleg naravnih ujm (veter, žled, sneg), v zadnjih letih ogrožajo predvsem insekti (v glavnem smrekovi podlubniki), ki so najpogostejši vzrok za sanitarni posek (ta je bil v letu 2012 razlog kar za 33 odstotkov poseka). Sanitarni posek se v različnih letih giblje med 10 in 45 odstotki, kar onemogoča večji delež potrebnih negovalnih sečenj in s tem načrtno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa zmanjšuje bioekološko stabilnost gozdov in donos, ki ga gozd prinaša lastnikom gozda. Glede na prirastek gozdov je letni posek premajhen – za neizkoriščeno sečnjo je v veliki meri krivo razdrobljeno in nepovezano lastništvo –, zaradi česar se gozdovi starajo in so bolj dovzetni za bolezni.