Slovenija si je zastavila cilj, da bo dosegla 25-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije do leta 2020 in 10-odstotni delež OVE v prometu. Napredek pri doseganju cilja je primerljiv s povprečjem v Uniji in z gibanji v razvitejših državah, piše v poročilu, ki ga je Javna agencija RS za energijo tokrat pripravila prvič, v njem pa je predstavljena podrobna analiza doseganja zastavljenih ciljev na področju okoljske in energetske politike, opravljena v letih 2010 in 2011. Bliže zastavljenemu cilju so države, v katerih je bila razlika med izhodiščnim stanjem in ciljem relativno manjša, največje težave pa imajo države z zelo nizkim izhodiščnim stanjem in z ambiciozno zastavljenim ciljem.

Na povečanje deleža OVE v bruto rabi končne energije vplivajo spremembe v izkoriščanju OVE in bruto rabe končne energije. Na doseganje ciljnega deleža bo najbolj vplivalo obvladovanje rasti rabe energije v prometu, saj ta predstavlja skoraj 40 odstotkov bruto končne rabe energije, raba v tem sektorju se povečuje, OVE v prometu pa bodo prispevali le za 3,6 odstotne točke k 25-odstotnemu cilju.

Daleč največji delež v proizvodnji električne energije predstavlja vodna energija (leta 2010 skupaj 95,2 odstotka, leta 2011 pa 91,9 odstotka), sledijo lesna biomasa, bioplini, sončna energija in deponijski plini. Razlog za zmanjšanje skupne proizvodnje v letu 2011 so zlasti hidrološke razmere v tem letu.

V poročilu so med drugim podrobno analizirane tudi tako staro kot novo podporno shemo – proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE, moč glede na vir energije in sektor, število naprav v shemah, stroške podpor (vrednost izplačil, povprečni stroški, investicije v podporni shemi, vpliv na končnega odjemalca) in drugo. Leta 2011 je bilo tako največ, 55 odstotkov vse električne energije, iz naprav na OVE, ki so dobivale podporo v okviru stare ali nove podporne sheme, proizvedene iz vodne energije, sledila sta bioplin iz biomase in lesna biomasa, lahko preberemo v poročilu. Kar za 380 odstotkov pa se je v letu 2011 povečala proizvodnja elektrike iz sončne energije.

Največ spodbud, 15,4 milijona evrov, je bilo leta 2011 dodeljenih proizvodnji električne energije v sončnih elektrarnah, tudi rast stroškov je bila v tej skupini naprav največja – povečali so se za 384 odstotkov glede na preteklo leto.

Leta 2011 največ naložb v sončne elektrarne
Učinek podporne sheme se odraža v novih naložbah na področju OVE in SPTE. Skupni znesek naložb v nove elektrarne v letih 2010–2011 je ocenjen na 429 milijonov evrov. Glavnina naložb je bila v sončne elektrarne: 79 odstotkov vseh oziroma 142 milijonov evrov leta 2010 in 85 odstotkov vseh oziroma 211 milijonov evrov v letu 2011. Obseg naložb v sončne elektrarne se je povečal za 48 odstotkov, čeprav so bile odkupne cene za električno energijo v letu 2011 nižje. Investiranje je bilo največje v razredu malih elektrarn od 50 kW do 1 MW – leta 2010 je v tem razredu realiziranih 51 odstotkov vseh naložb v tej shemi, leta 2011 pa že 71 odstotkov.

Dve leti po prenovi podporne sheme za proizvodnjo elektrike iz OVE in SPTE so bili doseženi znatni učinki. Shema je pomembno prispevala zlasti k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, doseganju prihranka primarne energije (doseženih je bilo za 471 GWh prihrankov primarne energije v letu 2010 in 482 GWh v letu 2011) ter k zmanjšanju uvozne odvisnosti (uvozna odvisnost je bila manjša za 1,7 oziroma 1,5-odstotne točke, kot bi bila brez sheme). Proizvodnja električne energije znotraj sheme predstavlja 6,7 oziroma 6,3 odstotka vse proizvodnje električne energije v Sloveniji. V shemo je bilo leta 2011 vključenih že več kot 1500 naprav s skupno močjo 282 MW, ki so prispevale 943 GWh električne energije.

Priporočila za večjo učinkovitost podporne sheme
Podporna shema je leta 2010 predstavljala 31 odstotkov vseh subvencij v energetiki v Sloveniji, leta 2011 pa 46 odstotkov. Skupni znesek izplačil in stroškov za podpore se je med letoma močno povečal in je občutno presegel načrtovane finančne okvire, zastavljene v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije 2010–2020, zato je v poročilu zapisanih tudi nekaj priporočil za izboljšave in večjo učinkovitost podporne sheme.

Shema za področje električne energije še naprej ostaja ključni instrument za izpolnjevanje ciljev OVE, z jasno usmeritvijo v nadaljnje povečanje proizvodnje električne energije iz OVE s čim nižjimi stroški. Za povečanje stroškovne učinkovitosti in finančne vzdržnosti sheme ter za pospešitev prodora tehnologij z nižjimi stroški je v prihodnje nujno prilagajanje shema tržnim razmeram. Ob tem je treba zagotoviti tudi zaključek postopkov Celovite presoje vplivov na okolje za Akcijski načrt za obnovljive vire energije 2010–2020, ki je pogoj za umeščanje hidroelektrarn in vetrnih elektrarn v prostor. Te so namreč stroškovno najbolj ugodne.

Takoj je treba začeti postopke za poenostavitev in izboljšanje zakonodaje ter zagotoviti zajem vseh podatkov, potrebnih za dokazovanje ciljnega deleža OVE za potrebe poročanja uradne statistike Evropski komisiji – več kot 20 odstotkov proizvodnje v podporni shemi iz OVE namreč še ni vključene v uradno statistiko in poročanje Evropski komisiji. Zagotoviti je treba tudi sprejetje politike in ukrepov učinkovite rabe energije do leta 2020, kar bo znatno vplivalo na stroške doseganja ciljnega deleža OVE, še piše v poročilu, ki je bilo pripravljeno v sodelovanju s Centrom za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan.