Vrednost odkupa lesa za kurjavo se je zvišala za 75,3 odstotka, pri lesu za celulozo in plošče je narasla za 40,5 odstotka, pri hlodih za žago in furnir pa za 9,6 odstotka. Vrednost odkupa drugega okroglega industrijskega lesa je bila v primerjavi z letom 2013 višja za 23 odstotkov.

V strukturi vrednosti celotnega odkupa okroglega lesa je bil delež hlodov za žago in furnir največji, znašal je 73,1 odstotka. Delež lesa za celulozo je znašal 16,7 odstotka, delež lesa za kurjavo 7,3 odstotka, delež drugega okroglega industrijskega lesa pa 2,9 odstotka.

V slovenskih gozdovih, ki jih je februarja lani prizadel hud žledolom, so lani posekali za 6,36 milijona kubičnih metrov lesa, od tega skoraj polovico oz. tri milijone kubičnih metrov zaradi žledoloma. "To je rekorden letni posek po drugi svetovni vojni, verjetno celo rekorden posek vseh časov," je prejšnji teden povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v teh mesecih sicer pripravlja predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države. Iz izhodišč predloga, ki jih je dobila STA, je razvidno, da bodo za upravljanje z državnimi gozdovi ustanovili gospodarsko družbo, ki bo v lasti države.

Na novoustanovljeno družbo nameravajo prenesti zemljišča, ki so v lasti države ter z njimi do prenosa gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Predvideno je tudi, da bo gospodarska družba za pravico do upravljanja z državnimi gozdovi plačevala delež dobička kot namenski prihodek državnega proračuna.

Predlog zakona naj bi konec marca dali v javno razpravo, konec aprila naj bi šel v medresorsko usklajevanje, v začetku maja naj bi ga obravnavali na vladi, za sredino julija pa je že predvideno sprejetje v DZ. Državno gozdarsko podjetje bi lahko bilo tako ustanovljeno konec tega leta.