Možnosti je veliko, najti optimalno rešitev pa ni tako preprosto, saj ima vsak ogrevalni sistem svoje zakonitosti, ki jih je treba upoštevati, medtem ko investitorji prepogosto gledajo predvsem na začetni strošek. Cena za prenovo ogrevalnega sistema je sicer pomemben dejavnik, a še zdaleč ne edini, ne nazadnje se je v praksi že velikokrat pokazalo, da so rešitve, ki zahtevajo manjšo naložbo, praviloma manj varčne. Med seboj ne smemo primerjati samo cene na enoto goriva ali ogrevalnih naprav, pri ekonomiki naložbe moramo upoštevati ogrevalni sistem in njegovo delovanje kot celoto. Povedano drugače: ne gre primerjati samo višino naložbe, ampak tudi stroške vzdrževanja ogrevalnega sistema in stroške za porabljeni energent v življenjski dobi sistema.

Kako zmanjšati porabo energije za ogrevanje in s tem stroške? Prvi korak je zmanjšanje toplotnih izgub, vedno znova poudarjajo strokovnjaki. Najprej je torej treba zamenjati okna in vrata ter toplotno izolirati fasado. Že s tema dvema ukrepoma se lahko toplot­ne izgube in stroški za ogrevanje tudi prepolovijo. Šele nato je na vrsti posodobitev ogrevalnega sistema, pri čemer je ne samo priporočljivo, ampak celo nujno poiskati pomoč strokovnjaka. Posledica nepoznavanja prednosti in pomanjkljivosti načrtovanega sistema za ogrevanje prostorov (in sanitarne vode) so lahko napake, ki jih je pozneje težko ali celo nemogoče popraviti. Strokovnjak nam bo na podlagi izračuna toplotnih izgub in ob upoštevanju množice drugih dejavnikov, ki pomembno vplivajo tako na višino prihodnjih zneskov za ogrevanje kot na vračilno dobo naložbe, predlagal optimalno rešitev. Med te dejavnike poleg cene in izkoristkov energenta ter ogrevalnega sistema spadajo še dimnik, lokacija in velikost kurilnice, hramba energenta, udobje za uporabnika, zanesljivost preskrbe in ne nazad­nje ekološka sprejemljivost energenta, ki v skrbi za zdravo in čisto okolje postaja čedalje pomembnejša.

Univerzalnega recepta, kateri energent in kateri ogrevalni sistem izbrati, ni, poudarja energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Za lastnika gozda so to drva in kotel na polena, če imamo v bližini podtalnico, je optimalna rešitev toplotna črpalka voda/voda, če imamo do hiše speljano plinovodno omrežje, je smiselno razmisliti o zamenjavi stare peči na kurilno olje s kondenzacijsko plinsko … Če živimo na območju, ki je bogato z lesno biomaso ali geotermalno energijo, izbirajmo med ogrevalnimi sistemi, ki izkoriščajo enega izmed teh obnovljivih virov.

Glede na izračune Franca Kalana, objavljene v prejšnji številki priloge Deloindom, se med tri najbolj gospodarne sisteme za ogrevanje stanovanjskih hiš uvrščajo toplotne črpalke tipa voda/voda, polena in peleti, medtem ko je za večstanovanjske stavbe najbolj gospodarno daljinsko ogrevanje, še zlasti ogrevanje s sekanci. Priključitev na skupno ali daljinsko omrežje ogrevanja tam, kjer za to obstaja možnost, je ekonomsko čedalje bolj sprejemljiva rešitev. Zlasti na podeželju bi se lahko zgledovali po primerih dobre prakse iz tujine, kjer s podobnimi manjšimi daljinskimi sistemi ogrevajo tudi naselja hiš. V njih kurijo lesno biomaso (sekance), pridobljeno v bližnji okolici. Prednost takih sistemov je v zagotovljeni preskrbi z energentom, visokih izkoristkih naprav in celotnega sistema, za lastnike hiš pa je največja prednost udobno ogrevanje po sprejemljivih cenah, pri čemer gre za dolgoročno cenovno stabilen vir. Kar nekaj takšnih sistemov deluje tudi pri nas.

Kaj pa tam, kjer takšne možnosti ni? S čim, denimo, zamenjati star kombinirani kotel na kurilno olje in polena v kurilnici? Če se odločimo za enakega novega, bo prihranek pri ogrevanju le malo več kot 20-odstoten, bistveno večji pa, če izberemo sodobno peč na pelete (64-odstoten), in še večji, če ga zamenjamo s sodobno pečjo na polena – v tem primeru bo prihranek kar 74-odstoten, kažejo Kalanovi izračuni.

Star kombinirani kotel je smiselno zamenjati s toplotno črpalko voda/voda. V tem primeru bodo prihranki največji, skoraj 80-odstotni, a bomo za naložbo odšteli več kot za kondenzacijski plinski kotel, na primer, s katerim bodo prihranki 60-odstotni. A vgradnja toplotne črpalke voda/voda pride v poštev le, če živimo na območju s podtalno vodo, ki ima v povprečju okrog deset stopinj Celzija. Na voljo mora biti v zadostni količini, biti mora tudi ustrezne kakovosti, poudarjajo proizvajalci in ponudniki toplotnih črpalk. Druga možnost je izvedba zemlja/voda, za vgradnjo katere potrebujemo ustrez­no veliko površino za vgradnjo horizontalnega zemeljskega kolektorja oziroma dostop za vrtalni stroj, če smo izbrali različico z vertikalno zemeljsko sondo.

Manj učinkovite, a zaradi razmeroma ugod­ne naložbe in preproste zamenjave z obstoječim kotlom precej bolj razširjene so toplotne črpalke zrak/voda. Za vse pa velja, da so najbolj učinkovite v kombinaciji z nizkotemperaturnim ogrevalnim sistemom, kot sta talno in stensko ogrevanje. Manj učinkovite so v povezavi z radiatorji, a so stroški ogrevanja še vedno občutno manjši kot pri ogrevanju s kurilnim oljem.

Čeprav vedno poudarjamo, da naj bi pri men­javi energenta izbirali le med obnovljivimi viri, ne moremo mimo zemeljskega plina, ki velja za do okolja najbolj prijazno fosilno gorivo, plinsko ogrevanje s kondenzacijsko tehnologijo pa spada med cenovno ugodne, gospodarne in tehnološko izpopolnjene ogrevalne sisteme. Sodobne kondenzacijske plinske peči delujejo v nižjem temperaturnem režimu, toplotne izgube zaradi odvedenih plinov pa so v primerjavi s klasičnimi plinskimi pečmi minimalne; kondenzacijska peč namreč skoraj v celoti izkoristi toploto iz dimnih plinov in jo pretvarja v ogrevalno toploto. Ena od prednosti, ki je ne gre zanemariti, ko tehtamo med različnimi ogrevalnimi sistemi, je tudi ta, da lahko plinsko peč zaradi kompaktne izvedbe namestimo tako rekoč kjer koli, v kleti ali na podstrehi, pa tudi v bivalnem delu.

Zamenjava oljne peči s plinsko je ekonomsko upravičena rešitev, če imamo v hiši že priključek za zemeljski plin, ogrevanje s poleni oziroma peleti pa iz tega ali onega razloga ne pride v poštev. Izračun letnih stroškov za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode pokaže, da se pri stanovanjski hiši, ki se je prej ogrevala s kurilnim oljem, vložek povrne v dveh do treh letih, pravijo na Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina. Poleg tega je konkurenca med ponudniki zemeljskega plina zagotovilo, da bodo cene tega energenta pri nas razmeroma ugodne tudi v prihod­nje. Izračuni energetskih strokovnjakov, ki temeljijo na primerjavi cen energentov in izkoristku ogrevalnih sistemov, kažejo, da lahko pri porabi 3000 litrov kurilnega olja ob njegovi trenutni ceni prihranimo približno 1700 evrov na leto, če ga zamenjamo z zemeljskim plinom, dodajajo na združenju.