Ogrevanje: Potratni sistem zamenjajmo z varčnejšim

8. 9. 2014 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Mavric Pivk, Celjski sejem in Tomi Lombar

ogrevanje, zamenjava ogrevalnega sistema, ogrevalni sistemi

Tisti, ki se ogrevajo z utekočinjenim naftnim plinom, električno energijo ali kurilnim oljem, bodo za to v prihajajoči kurilni sezoni odšteli največ, najmanj pa tisti, ki se ogrevajo s toplotno črpalko ali lesno biomaso, je mogoče razbrati iz tabele, ki smo jo objavili v prejšnji številki Delaindom. Ali zamenjati potraten ogrevalni sistem ali ne, torej ni več vprašanje, vprašanje pa je, s katerim varčnejšim sistemom ga zamenjati.

Možnosti je veliko, najti optimalno rešitev pa ni tako preprosto, saj ima vsak ogrevalni sistem svoje zakonitosti, ki jih je treba upoštevati, medtem ko investitorji prepogosto gledajo predvsem na začetni strošek. Cena za prenovo ogrevalnega sistema je sicer pomemben dejavnik, a še zdaleč ne edini, ne nazadnje se je v praksi že velikokrat pokazalo, da so rešitve, ki zahtevajo manjšo naložbo, praviloma manj varčne. Med seboj ne smemo primerjati samo cene na enoto goriva ali ogrevalnih naprav, pri ekonomiki naložbe moramo upoštevati ogrevalni sistem in njegovo delovanje kot celoto. Povedano drugače: ne gre primerjati samo višino naložbe, ampak tudi stroške vzdrževanja ogrevalnega sistema in stroške za porabljeni energent v življenjski dobi sistema.

Kako zmanjšati porabo energije za ogrevanje in s tem stroške? Prvi korak je zmanjšanje toplotnih izgub, vedno znova poudarjajo strokovnjaki. Najprej je torej treba zamenjati okna in vrata ter toplotno izolirati fasado. Že s tema dvema ukrepoma se lahko toplot­ne izgube in stroški za ogrevanje tudi prepolovijo. Šele nato je na vrsti posodobitev ogrevalnega sistema, pri čemer je ne samo priporočljivo, ampak celo nujno poiskati pomoč strokovnjaka. Posledica nepoznavanja prednosti in pomanjkljivosti načrtovanega sistema za ogrevanje prostorov (in sanitarne vode) so lahko napake, ki jih je pozneje težko ali celo nemogoče popraviti. Strokovnjak nam bo na podlagi izračuna toplotnih izgub in ob upoštevanju množice drugih dejavnikov, ki pomembno vplivajo tako na višino prihodnjih zneskov za ogrevanje kot na vračilno dobo naložbe, predlagal optimalno rešitev. Med te dejavnike poleg cene in izkoristkov energenta ter ogrevalnega sistema spadajo še dimnik, lokacija in velikost kurilnice, hramba energenta, udobje za uporabnika, zanesljivost preskrbe in ne nazad­nje ekološka sprejemljivost energenta, ki v skrbi za zdravo in čisto okolje postaja čedalje pomembnejša.

Univerzalnega recepta, kateri energent in kateri ogrevalni sistem izbrati, ni, poudarja energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Za lastnika gozda so to drva in kotel na polena, če imamo v bližini podtalnico, je optimalna rešitev toplotna črpalka voda/voda, če imamo do hiše speljano plinovodno omrežje, je smiselno razmisliti o zamenjavi stare peči na kurilno olje s kondenzacijsko plinsko … Če živimo na območju, ki je bogato z lesno biomaso ali geotermalno energijo, izbirajmo med ogrevalnimi sistemi, ki izkoriščajo enega izmed teh obnovljivih virov.

Glede na izračune Franca Kalana, objavljene v prejšnji številki priloge Deloindom, se med tri najbolj gospodarne sisteme za ogrevanje stanovanjskih hiš uvrščajo toplotne črpalke tipa voda/voda, polena in peleti, medtem ko je za večstanovanjske stavbe najbolj gospodarno daljinsko ogrevanje, še zlasti ogrevanje s sekanci. Priključitev na skupno ali daljinsko omrežje ogrevanja tam, kjer za to obstaja možnost, je ekonomsko čedalje bolj sprejemljiva rešitev. Zlasti na podeželju bi se lahko zgledovali po primerih dobre prakse iz tujine, kjer s podobnimi manjšimi daljinskimi sistemi ogrevajo tudi naselja hiš. V njih kurijo lesno biomaso (sekance), pridobljeno v bližnji okolici. Prednost takih sistemov je v zagotovljeni preskrbi z energentom, visokih izkoristkih naprav in celotnega sistema, za lastnike hiš pa je največja prednost udobno ogrevanje po sprejemljivih cenah, pri čemer gre za dolgoročno cenovno stabilen vir. Kar nekaj takšnih sistemov deluje tudi pri nas.

Kaj pa tam, kjer takšne možnosti ni? S čim, denimo, zamenjati star kombinirani kotel na kurilno olje in polena v kurilnici? Če se odločimo za enakega novega, bo prihranek pri ogrevanju le malo več kot 20-odstoten, bistveno večji pa, če izberemo sodobno peč na pelete (64-odstoten), in še večji, če ga zamenjamo s sodobno pečjo na polena – v tem primeru bo prihranek kar 74-odstoten, kažejo Kalanovi izračuni.

Star kombinirani kotel je smiselno zamenjati s toplotno črpalko voda/voda. V tem primeru bodo prihranki največji, skoraj 80-odstotni, a bomo za naložbo odšteli več kot za kondenzacijski plinski kotel, na primer, s katerim bodo prihranki 60-odstotni. A vgradnja toplotne črpalke voda/voda pride v poštev le, če živimo na območju s podtalno vodo, ki ima v povprečju okrog deset stopinj Celzija. Na voljo mora biti v zadostni količini, biti mora tudi ustrezne kakovosti, poudarjajo proizvajalci in ponudniki toplotnih črpalk. Druga možnost je izvedba zemlja/voda, za vgradnjo katere potrebujemo ustrez­no veliko površino za vgradnjo horizontalnega zemeljskega kolektorja oziroma dostop za vrtalni stroj, če smo izbrali različico z vertikalno zemeljsko sondo.

Manj učinkovite, a zaradi razmeroma ugod­ne naložbe in preproste zamenjave z obstoječim kotlom precej bolj razširjene so toplotne črpalke zrak/voda. Za vse pa velja, da so najbolj učinkovite v kombinaciji z nizkotemperaturnim ogrevalnim sistemom, kot sta talno in stensko ogrevanje. Manj učinkovite so v povezavi z radiatorji, a so stroški ogrevanja še vedno občutno manjši kot pri ogrevanju s kurilnim oljem.

Čeprav vedno poudarjamo, da naj bi pri men­javi energenta izbirali le med obnovljivimi viri, ne moremo mimo zemeljskega plina, ki velja za do okolja najbolj prijazno fosilno gorivo, plinsko ogrevanje s kondenzacijsko tehnologijo pa spada med cenovno ugodne, gospodarne in tehnološko izpopolnjene ogrevalne sisteme. Sodobne kondenzacijske plinske peči delujejo v nižjem temperaturnem režimu, toplotne izgube zaradi odvedenih plinov pa so v primerjavi s klasičnimi plinskimi pečmi minimalne; kondenzacijska peč namreč skoraj v celoti izkoristi toploto iz dimnih plinov in jo pretvarja v ogrevalno toploto. Ena od prednosti, ki je ne gre zanemariti, ko tehtamo med različnimi ogrevalnimi sistemi, je tudi ta, da lahko plinsko peč zaradi kompaktne izvedbe namestimo tako rekoč kjer koli, v kleti ali na podstrehi, pa tudi v bivalnem delu.

Zamenjava oljne peči s plinsko je ekonomsko upravičena rešitev, če imamo v hiši že priključek za zemeljski plin, ogrevanje s poleni oziroma peleti pa iz tega ali onega razloga ne pride v poštev. Izračun letnih stroškov za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode pokaže, da se pri stanovanjski hiši, ki se je prej ogrevala s kurilnim oljem, vložek povrne v dveh do treh letih, pravijo na Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina. Poleg tega je konkurenca med ponudniki zemeljskega plina zagotovilo, da bodo cene tega energenta pri nas razmeroma ugodne tudi v prihod­nje. Izračuni energetskih strokovnjakov, ki temeljijo na primerjavi cen energentov in izkoristku ogrevalnih sistemov, kažejo, da lahko pri porabi 3000 litrov kurilnega olja ob njegovi trenutni ceni prihranimo približno 1700 evrov na leto, če ga zamenjamo z zemeljskim plinom, dodajajo na združenju.

KOMENTARJI

Stane Adamič
9. 9. 2014 05:18

V zgornjem prispevku se navajajo "trditve strokovnjakov - energetskih svetovalcev" o nujnosti zamenjave obstoječih "starih" potratnih ogrevalnih načinov, navedeno je predvsem kurilno olje s sodobnejšimi, predvsem se stalno navaja sekanci, biomasa ali kakšen drug "moden" ne pa tudi učinkovit in primeren način. Pri vsem se pozablja v izračunih in primerjavah na možnosti izvedbe na enega novih načinov in predvsem na stroške izgradnje novega sistema ter vse potrebne posege, ki jih v objektu ali celo izven njega zahteva sprememba. Pozablja se ali namerno prikriva dejstva, da je potreben kar zahteven in ne poceni poseg za razne izvedbe toplotnih črpalk (zemeljski kolektorji, geosonde, itd.). Običajno prostora za vkop kolektorja ni enostavno na razpolago, poseg je zahteven in ni poceni. Geosonde prav tako niso poceni, postopek je tudi birokratsko kar zahteven in stane. Izkoriščanje podtalnice zahteva poseben postopek, dovoljenja itd. Poleg tega je veliko omejitev pri vseh navedenih postopkih oziroma načinu izkoriščanja. Samo sprememba (predelava) kurilnice in vse opreme v njej je stroškovno "velik zalogaj". Zato je enostaven izračun in "strokovni predlog" o nujnosti zamenjave iz n.pr. kurilnega olja na enega "modnih energentov" zelo sporen. Primerjava stroškov delovanja sistema na obstoječe kurilno olje in vseh stroškov za spremembo sistema na drugačen energent, še posebno v normalnem primeru, ko uporabnik nima na razpolago nobene možnosti, je vsakršna sprememba nepotrebna in ekonomsko na daljše obdobje, vključno z eventualno potrebno zamenjave z enako novo pečjo, neupravičena. Spremembo, ki se navaja iz klasičnega na nizkotemperaturni sistem zahteva dodatno investicijo v ogrevala, saj je potrebno zagotoviti večje ogrevalne površine (radiatorji ali druga ogrevala). Vsaka sprememba pomeni tudi dodatne gradbene in inštalacijske posege, ni dovolj le reči, preprosto postavim vir (n. pr. plinsko peč) na podstrešje, s tem je vse končano na enostaven način. Plin tudi ni poceni energent, razen v sistemih mestnega omrežja. Torej svetovati je potrebno enostavne rešitve, cenovno najnižje, z najmanj posegi in ekonomično primerljive za daljše obdobje uporabe. Varčno uporabo je najenostavneje in najceneje doseči z ustreznim in racionalnim delovanjem ter ogrevanjem posameznih prostorov po normativih, ki v stroki veljajo ter jih uporabljamo že desetletja. Seveda ne pozabiti na ustreznost izolacije sten, ustrezno tesnjenje oken, itd. Strokovnjaku pa samo še dodatno v razmislek: ne glede na to, da se s to vejo stroke ukvarjam že več kot 40 let, spremljam strokovni napredek, sam ogrevam stanovanjski objekt standardne velikosti, s kurilnim oljem. Objekt je dokaj ustrezno izoliran. Z ustreznim načinom-režimom ogrevanja je poraba energenta do 1000 l/sezono. Nobenega drugačnega energenta nimam na razpolago. Samo preureditev, z velikimi gradbenimi posegi, ker je prostor premajhen, bi pomenila strošek cca. 25000 €. To trenutno pomeni nabavo energenta vsaj za 20 kurilnih sezon! In drugi primer: Nov objekt velikosti cca. 150 m2, lociran na Gorenjskem, ki prav tako nima druge možnosti, brez obsežnih predelav, ogrevan z ustreznim električnim sistemom, torej ogrevanje na elektriko, pomeni letni strošek za energent (strošek za elektriko/kurilno sezono) 400 €! (Preverjeno!!!) Z navedenim želim avtorja in vse somišljenike vzpodbuditi k razmisleku o primernosti takšnih pavšalnih in površnih ocenah. Obenem pa opozarjam, da zgolj odločitev v spremembo energenta pomeni zelo velike dodatne stroške, če do njih sploh lahko pride, zaradi omejitev, ki običajno onemogočajo "izvedbo sodobnih modnih načinov" ogrevanja.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE