Boljše udobje pri ploskovnem ogrevanju, kamor spada tudi talno, je povezano z večjo površino sevalnih teles v primerjavi z radiatorji. Ogrevanje se izvaja po celotni površini tal, razloži Franci Marovt iz podjetja Kronoterm iz Braslovč, v zrak pa se dviguje tudi manj prahu kot pri radiatorjih, ki prostor ogrevajo s sevanjem toplote in z naravno konvekcijo, ki ustvarja lokalno kroženje zraka po prostoru.

Vendar talno ogrevanje ni enako primerno za vse stavbe. Pri tem načinu je temperatura medija, ki ogreva talno konstrukcijo in potem zrak, precej nižja kot pri radiatorskem ogrevanju, zato mora biti za polaganje na razpolago dovolj velika površina tal. Talno ogrevanje je primerno predvsem za dobro izolirane stanovanjske hiše, ki nimajo velikih toplotnih izgub, v starejših objektih s pomanjkljivo toplotno zaščito  je sistem priporočljivo kombinirati z radiatorskim ogrevanjem. Naj za primer navedemo, kakšne so pri talnem ogrevanju priporočljive temperature tal glede na namembnost prostorov: v sobah, kjer se zadržujemo dalj časa, od 26 do 28 stopinj Celzija, v kopalnicah pa od 32 do 35 stopinj Celzija.

Odločitev je treba sprejeti v zgodnjih fazah gradnje

Obstajata dve vrsti talnega ogrevanja, toplovodno, pri katerem se v tla polagajo cevi in za katero potrebujemo več razpoložljive višine, in električno, ki pa je načeloma primerno le za posamezne prostore, kot so kopalnice, ali pri obnovi starih hiš, kadar ni drugačne možnosti ogrevanja. Za toplovodno talno ogrevanje so zaradi nizke temperature ogrevalnega medija najprimernejši viri toplote toplotne črpalke in sprejemniki sončne energije. Drugi generatorji toplote pa potrebujejo po Maroltovih besedah mešalne ker ne morejo samostojno pripravljati ogrevalne vode tako nizke temperature kot nizkotemperaturne črpalke.

Pa je mogoče in smiselno na isto toplotno črpalko kot toplovodno talno ogrevanje priključiti tudi radiatorje? "Mogoče je, vendar je energijska bilanca slabša kot pa, če bi imeli samo talno ogrevanje. Toplotna črpalka mora namreč pripravljati vodo s takšno temperaturo, ki je primerna za radiatorje in je načeloma višja od temperature, potrebne za talno ogrevanje. Za slednje pa se potem nižja pripravlja z mešalnimi ventili. Kljub temu pa je uporaba toplotne črpalke smiselna, saj se stroški ogrevanja tudi na radiatorskih sistemih bistveno znižajo," pravi Marovt.

Pri načrtovanju novogradnje ali rekonstrukcije starejše hiše je treba odločitev za talno ogrevanje sprejeti že precej zgodaj, saj je osnova za gradbeno načrtovanje. Da bi sistem dobro deloval, so pomembne dobra toplotna zaščita hiše, zadostna višina talne konstrukcije, vgradnja ustrezne talne obloge, primerna razporeditev pohištva in podobno. Najizrazitejša slabost talnega ogrevanja je, da se relativno počasi odziva na hitre temperaturne spremembe oz. potrebe po toploti. To slabost ublaži samoregulacija sistema.

Toplovodne ogrevalne cevi

Medtem ko so nekdaj pri toplovodnem talnem gretju uporabljali jeklene, redkeje bakrene cevi, položene v plast suhega peska ali votle gradbene elemente, so jih danes zamenjale gibke plastične cevi. Talno ogrevanje je za 20 do 40 odstotkov dražje od radiatorskega. Običajna sta dva načina polaganja: mokri in suhi.

Pri mokrem načinu so cevi talnega ogrevanja položene na 20 do 30 milimetrov debelo plast toplotne izolacije. Nosilni elementi za pritrjevanje cevi so lahko armaturne mreže ali tovarniško izdelane plošče s t. i. čepki, med katerimi inštalater napelje cevi in ki hkrati delujejo kot izolacija. Čez cevi se položi mokri estrih. Tega ne smemo sušiti z vključitvijo talnega ogrevanja. Za končno talno oblogo so primerne vse vrste kamnin, keramičnih, tekstilnih ali lesenih oblog. Pri tem, pravzaprav že pri načrtovanju, pa je treba upoštevati toplotno upornost talne obloge. Izbira namreč vpliva na način in gostoto napeljanih cevi ter na temperaturo ogrevne vode.

Za suhi način vgradnje je načeloma potrebna manjša razpoložljiva višina, zato je primeren za rekonstrukcijo obstoječih stanovanj. Večinoma se uporabljajo tovarniško izdelani elementi izolacijskih plošč, na katere je mogoče preprosto položiti plastične cevi.

S cevno talno napeljavo za ogrevanje, povezane s toplotno črpalko, lahko prostore tudi hladimo. Vendar je pri tem treba paziti, da se tla ne ohladijo pod točko rosišča, pravi Marovt. "Poudariti pa je treba, da talno hlajenje ne odstrani vlage iz zraka, zato udobje pri isti temperaturi ni enako kot pri običajni klimatski napravi ali konvektorju,"doda sogovornik.

Električno talno ogrevanje

Najbolj preprost in najcenejši način talnega ogrevanja je električno. Na voljo je več sistemov: sistem grelnega kabla, pritrjenega na mrežo, sistem grelne folije, traku, grelnega filma. Vgradnja je razmeroma preprosta, saj potrebujemo le nekaj milimetrov prostora na tlakih pod končno oblogo, nekatere lahko polagamo tudi na obstoječo talno oblogo. Grelni film se uporablja kot samostojno ali dodatno ogrevanje, primeren je tudi za ogrevanje na točno določenem mestu. Na estrih najprej položimo petmilimetrski sloj toplotne izolacije, sledita grelni film in zaščita zanj, nato pa še talna obloga. Ogrevanje z grelnimi kabli je primerno zlasti za tla, ki bodo prekrita s keramiko, uporabno pa je tudi pri drugih talnih oblogah. Položimo jih lahko neposredno na estrih oziroma pod njega, lahko so pritrjeni na mrežico iz steklenih vlaken, kar zmanjša možnost napak pri polaganju.

Po besedah Miha Matjašiča iz podjetja Tersus iz Brezovice je električno talno ogrevanje primerno predvsem za manjše prostore, medtem ko se v kopalnice pogosto vgrajuje v kombinaciji s toplovodnim, za ogrevanje v prehodnih obdobjih. Pogosto se vgrajuje v kuhinjah, če je zaključni pod keramika, medtem ko je toplovodno namenjeno za osnovno ogrevanje vse hiše ali stanovanja.