Delež domačega žita vztrajno pada

29. 1. 2015 | Besedilo: J. B./STA

samooskrba, krušno žito, ozimno žito

V Sloveniji dobršen delež hrane za svoje potrebe uvozimo. Čeprav deleža skupne prehranske samooskrbe uradno ne računajo, zaradi česar se pojavljajo številke v velikem razponu od 40 do 70 odstotkov, so podatki za posamezne vrste hrane zgovornejši: delež doma v Sloveniji pridelanih vrtnin je med 30 in 40 odstotki, pri krušnem žitu je denimo samo v zadnjih dveh, treh letih padel s 70 na nekaj več kot 50 odstotkov in se po podatkih Statističnega urada Sloveniji še naprej zmanjšuje. Pridelovalci so jeseni z ozimnimi krušnimi žiti posejali kar 11,4 odstotka manj površin kot v prejšnji jeseni.

Tako so s pšenico in piro ter ržjo posejali skupno okrog 32.500 hektarjev njiv. V nasprotju s tem pa so se povečale površine, posejane s krmnim žitom, kažejo začasni podatkih državnega statističnega urada.

Od površine, namenjene glavnemu krušnemu žitu, pšenici in piri, se zadnja leta sicer hitro povečuje delež površine, posejane s piro. Po podatkih o zadnji jesenski setvi se je delež pire v zadnjih dveh letih namreč podvojil, in sicer z enega na dva odstotka. Kljub temu se je celotna površina, posejana z obema vrstama pšenice, v istem obdobju zmanjšala, saj je bila površina, posejana s pšenico, manjša za osem odstotkov. Površina, posejana z ržjo, ki se je v zadnjih letih povečevala, pa je bila v zadnji setvi v primerjavi s prejšnjo jesenjo manjša za 13,2 odstotka, vendar je bila v primerjavi z jesenjo pred petimi leti še vedno skoraj enkrat večja, točneje za 82 odstotkov.

Pridelovalci ječmena, ki so v zadnjih treh jesenskih setvah temu krmnemu žitu namenili približno enako površino njiv, okrog 17.000 hektarjev, so v lanski jeseni posejali 19.849 hektarjev oz. za 12,3 odstotka več kot v jeseni 2013. Površina njiv, posejana s tritikalo, drugim najpomembnejšim krmnim žitom pri nas, je bila sicer v primerjavi s prejšnjo jesenjo manjša za 3,7 odstotka, v primerjavi z jesensko setvijo pred petimi leti pa je bila še vedno večja za 16 odstotkov.

Drugi deleži hrane, ki jo pridelamo sami v Sloveniji so poleg navedenih še: prireja surovega mleka se približuje 120 odstotkom, na 36 odstotkov pa je padla proizvodnja prašičev, 100-odstotno samooskrbni pa smo pri ovčjem mesu. Samooskrba pri krompirju je 64 odstotkov, pri medu 73, in pri jabolkih skoraj 120 odstotkov.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE