22. 1. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar
Siljenje radiča
22. 1. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar
Če si v zimski solatni skledi zaželimo zeleno-rdeče kombinacije, sta odličen izbor motovilec in rdeči siljeni radič. Slednjega je mogoče kupiti na tržnici, če bi ga ta čas želeli siliti sami, pa bi se morali pripraviti že vsaj pol leta prej. Na vrtu bi namreč morali imeti posajenega dovolj radiča zimskih sort, ki bi do pozne jeseni dodobra odebelil korenike. Nekoč so radič za domačo rabo silili skoraj povsod po Sloveniji, danes pa je ta postopek priljubljen zlasti na Primorskem, kjer mu je klima bolj naklonjena.
Za siljenje so primerne zimske sorte radiča (verona, treviški, castel franco ali solkanski radič), ki je bil posejan vsaj do konca junija. Da bi okrepili korenike, ga kmetje na Primorskem čez poletje enkrat ali dvakrat pokosijo, šele po prvi ali po drugi slani, ko se začnejo listi barvati rdeče, sadike izkopljejo ali izorjejo s čim več korenike vred, odstranijo gnile liste, otresejo zemljo s korenin, jih povežejo v manjše snope in jih zložijo v razor ter skoraj v celoti zasujejo z zemljo.
Pri tem načinu je pomembno, da nosimo snope silit na toplo postopoma, kolikor solate potrebujemo. Nekdaj so radič silili v hlevih, kjer je bilo hkrati vlažno in toplo, danes ga v kleteh, nekateri celo v kurilnicah. Idealna temperatura za siljenje je od 10 do 15 °C. Korene lahko posadimo v pesek, žagovino ali vlažno zemljo v posodi ali zabojčkih. Koreni naj bodo naloženi tesno skupaj, dotikati pa se ne smejo. Za siljenje moramo zagotoviti popolno temo, če hočemo, da bodo listi radiča, ki bodo pognali iz srčka rastline, krhki in nežni. Čas siljenja je odvisen od temperature. Lahko traja od 10 dni do 6 tednov. Pri višjih temperaturah ne nastanejo glavice, ampak rozete, in to dokaj hitro.
