Če imate možnost kje kupiti ekološko pridelane rizome, je veliko večja možnost, da bodo kalili. Začeti bi morali vsaj v začetku marca, a tudi zdaj še ni povsem prepozno, vsaj za poskus. V prihodnjih letih, ko boste imeli svoj sadilni material, lahko začnete šele v začetku aprila. Pred sajenjem lahko rizome razrežemo tako, da ima vsak košček od dve do tri očesa ali že poganjke. Dva do tri dni jih pustimo v suhem prostoru, da se rane zarastejo. Nato jih posadimo v lonce. Lahko jih sadimo tudi neposredno v zemljo, vendar na prosto šele v sredini maja, v rastlinjake pa v začetku aprila, če je dovolj toplo. Ingver pri nas na prostem ne prezimi, saj je tropska rastlina. Dobro zavarovan, prekrit tudi s slamo, ne samo z agrokopreno, pa bo v neogrevanem rastlinjaku prestal večino zim.

Sama bi ga prvo leto zanesljivo sadila v lonec, da bi prišla do lastnega sadilnega materiala. Lonec naj ima premer vsaj 30 cm. Uporabimo kupljen substrat za rože. Za sajenje na prosto (ali v rastlinjake) pa naj bo vrtna zem­lja prhka in odcedna, drugače jo v premeru 30 cm in prav toliko v globino dobro premešajte s kupljeno. Ne mara visokega pH, zato lahko zemljo premešate s šoto. Gnojimo samo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, nikakor s hlevskim gnojem.

Za sajenje izberemo (!) delno zasenčena mesta, najbolje je, da ga senčita paradižnik ali visoki fižol, ne pa drevesa. Zadovoljen bo, če ga bo sonce obsijalo samo zjutraj. Ingver v tropih gojijo povsem v senci, ker so korenine tik pod vrhom zemlje in ne mara, da po njih žge sonce. Pri nas je popolna senca lahko prevlažna in prehladna, a tla morajo vseeno biti čim bolj hladna.

Razrezane rizome sadimo vsaj 20 cm narazen, med vrstami naj bo prostora nekoliko več, lonec premera 30 cm pa namenimo za dve rastlini. Pri sajenju naj očesa gledajo iz zemlje, korenike naj prekriva le centimeter ali še manj zemlje. Potrebno je redno zmerno zalivanje, dokler ne opazite prvih poganjkov. Na toplem bodo pognali v nekaj dnevih (iz lastnega sadilnega materiala), lahko pa čakate tudi več tednov. Ko so poganjki dolgi 5 cm, tla okoli rastlin prekrijemo z zastirko. Najboljša je sveža pokošena trava, ki zemljo hladi. Zamenjajo jo lahko druge sveže pokošene rastline ali ovčja volna.

Rizome izkopljemo šele, ko se nadzemni deli jeseni posušijo, takrat razvijejo največ arome, ali pred prvim hujšim mrazom. Če listi še niso posušeni, izkopljemo cele rastline in jih sušimo v suhem, prepišnem, a ne mrzlem prostoru, dokler se nadzemni deli ne posušijo. Nato jih očistimo in hranimo v enakih razmerah kakor sladki krompir, tj. v ne prehladnem prostoru z visoko zračno vlago. V prvem letu po sajenju pa je najbolje, da pustimo rastline kar v loncih in jih samo shranimo nekje, kjer ne zmrzuje.