Lahko ga vzgajamo iz semena ali potaknjencev. Semena se pri nas še ne da kupiti, lani pa smo že lahko kupili sadike. Obstoječe rast­line lahko, podobno kakor sladki krompir, sami razmnožujemo s potaknjenci. Obdržimo pa tudi matične rastline, ki jih prezimujemo pri temperaturi okoli 15 °C v zelo svet­lem prostoru.

Je dokaj velika in močna rastlina, saj lahko v višino zraste do 1,5 metra. Gojimo ga kot grm ali ob opori s pinciranjem. Vzgojimo tri vrhe in vsakemu namenimo svojo oporo. Tako bodo plodovi bolje osvetljeni in slajši. Ker ne mara visokih temperatur, ga je priporočljivo posaditi v senco višjega paradižnika ali zasenčiti. Zelo mu ustrezajo nižje nočne temperature. Najbolje ga je gojiti v večjih loncih, ki jih pozimi prestavimo na toplo. Pred zimovanjem ga ne režemo, prikrajšamo ga spomladi.

Po mojem bi na celini prezimil tudi v neogrevanem rastlinjaku, vendar bi ga morali v najhujšem mrazu pokriti z agrokopreno. Zagotovo pa bi pomrznil, če bi se za več kakor en dan ohladilo pod –10 °C.

Na prostem ga sadimo na gredice, ki jih pognojimo s preperelim hlevskim gnojem, še bolje z domačim kompostom. Uporabimo liter hlevskega gnoja (konjskega, svinjskega, gnoja drobnice), 0,3 litra gnoja perutnine ali pet litrov dobrega domačega komposta na kvadratni meter. Priporočam občasno dognojevanje (zalivanje) z gabezovo prevrelko, ki vsebuje veliko kalija. Tudi gabezova zastirka tal je v ta namen dobrodošla. Hvaležen je tudi za zastiranje z lahko slamo, senom, pokošeno travo z zelenic ali ovčjo volno. Sled­nja deluje kot izolator, zemljo poleti hladi, poleg tega zadržuje veliko vode in jo počasi oddaja koreninam rastlin. Razdalja med rast­linami naj bo 70 cm, enako med vrstami. Poleti je potrebno redno globoko namakanje trikrat na teden.

Prvi plodovi dozorijo približno tri mesece po presajanju, to je proti koncu poletja. Zreli nekoliko spremenijo barvo in začnejo dišati. Hranimo jih v hladilniku ali hladnem vlaž­nem prostoru, kjer zdržijo do šest tednov.