Bela omela: od ptičjega lima do božičnega poljuba

Najbrž ste že kdaj med sprehodom pozimi opazili grmičke rastlin na drevesih brez listov. To je bela omela (Viscum album) zimzelena rastlina, ki raste na vseh vrstah listavcev, razen na bukvi. Gre za kroglasto razraščeno rastlino, katere premer lahko preseže tudi dva metra – zato je v zimskem času skoraj ni mogoče spregledati.

V slast gre najbolj pticam

Drobne bele jagode, ki krasijo omelo, gredo zelo v slast pticam, vendar prebavijo samo njihovo meso, lepljivo seme pa s kljunom zdrgnejo ob veji ali požro. Izločeno se običajno prilepi na kakšno vejo, zato lahko že ena sama rastlina kmalu okuži vso okolico.

Drobne bele jagode, ki krasijo omelo, gredo zelo v slast pticam. Foto Brum/Shutterstock

Bela omela spada v družino omelovk (Viscaceae). Povezujejo jo z ljudskim zdravilstvom, mitologijo in božičnimi običaji, hkrati pa je predmet sodobnih znanstvenih raziskav. Kljub zdravilnemu slovesu pa zahteva previdnost, saj je lahko ob nepravilni uporabi tudi strupena.

Odganjala naj bi zle duhove

Bela omela je polzajedavka, saj fotosintetizira, vodo in minerale pa dobiva od gostitelja drevesa. Poleti je ne opazimo, pozimi pa so kroglasti zeleni grmiči s premerom do enega metra dobro vidni. Veje grmiča so lomljive, zato se pozimi pogosto znajdejo na tleh in jih lahko uporabimo za krašenje. Bele jagode so namreč zelo dekorativne. Ker so naši dedi verjeli, da odganja zle duhove, so jo obešali nad vhodna vrata.

Ker sredi zime razvije plod in seme, naj bi ji ta moč omogočala pregnati hudobne duhove preteklega leta in narediti prostor čist in svetel za tisto, kar prihaja. Kot sveto rastlino so jo najbolj častili stari Germani in Galci, v Angliji je še vedno obvezen božični in novoletni okras bivalnih prostorov. V evropski mitologiji je od keltskega izročila naprej povezana s skrivnostno močjo. Pravzaprav so ji podobne lastnosti pripisovali že stari Grki: Vergil jo je Eneju poslal kot zlato vejico, s katero se je ta rešil iz podzemlja. V germanskem okolju je ljudi varovala pred strelo, čarovnijami, skandinavske legende pravijo, da so z njeno vejico ubili boga miru Balderja, pozneje pa so jo posvetili boginji ljubezni – pari, ki se poljubijo pod njo, so menda še danes deležni njene posebne naklonjenosti.

Bela omela v obliki venčka je lahko lep zimski okras. Foto Pixel-shot/Shutterstock

Poljub pod belo omelo

Od tod izhaja danes najbolj znan običaj: poljub pod omelo, ki naj bi prinašal srečo in naklonjenost. Filmska industrija je ta motiv z veseljem posvojila in ga spremenila v skoraj obvezni prizor božičnih romantičnih komedij.

A s svojimi ozkimi zimzelenimi listi in belimi bunkicami je že sama po sebi lep naraven okras. Lahko jo še dodatno okrasimo s pentljami in obesimo čim više pod strop.