Bezgovi cvetovi niso edino, kar lahko naberemo: kaj je pri bezgu užitno in kje moramo biti previdni

Bezeg je ena tistih rastlin, ki jo skoraj vsi prepoznamo, a jo pogosto poznamo le po sirupu. Čeprav so užitne tudi njegove črne jagode, je pri nabiranju kljub vsemu potrebna previdnost, saj nekateri drugi deli rastline (listi, stebla, lubje, korenine, nezreli plodovi in surove jagode) niso primerni za uživanje. Vsebujejo namreč spojine (t. i. cianogene glikozide), ki se lahko v telesu pretvorijo v snovi, podobne cianidu, in povzročijo slabost, bruhanje ter drisko.

Kdaj nabiramo bezeg?

Bezeg najdemo skoraj povsod: ob gozdnih robovih, poteh, živih mejah in v bližini naselij, saj gre za izjemno prilagodljivo rastlino, ki dobro uspeva tudi tam, kjer bi marsikatera druga odpovedala. Cvetove nabiramo maja in junija, ko so popolnoma razprti, svetli in intenzivno dišeči, najboljši čas za nabiranje pa je suh, sončen dan, saj takrat vsebujejo največ aromatičnih snovi. Zelo pomembno pravilo pri uporabi cvetov v kulinariki je, da cvetov ne speremo, saj s tem speremo cvetni prah, ki daje bezgu značilen okus. Zato jih, če jih že moramo očistiti (npr. zaradi insektov), le rahlo otresemo ali na kratko razporedimo na papir, da žuželke same odidejo.

Njegove manj poznane črne jagode pa dozorijo pozno poleti, najpogosteje avgusta in septembra. Izredno pomembno je, da pobiramo samo popolnoma zrele plodove, ko so temnovijoličaste, skoraj črne barve, ter ko so mehke in sijoče. Pri tem moramo biti še posebej previdni, saj je zorenje pogosto neenakomerno, kar pomeni, da lahko na isti vejici najdemo tako zrele kot nezrele plodove.

Kaj je pri bezgu užitno?

Pri črnem bezgu se v prehrani najpogosteje uporabljajo cvetovi in zrele jagode. Cvetove uporabljamo za sirup, čaj, bezgovo limonado, kis, aromatiziran sladkor, sladice ali ocvrte bezgove cvetove, jagode pa so primerne le v primeru, da so popolnoma zrele in toplotno obdelane. Iz njih potem lahko pripravimo sokove, sirupe, marmelade, želeje, omake in kuhane pripravke.

Bezeg lahko tudi ocvremo. Foto A_lein/Shutterstock

Zakaj jagode kuhamo?

Strokovni viri poudarjajo, da kuhanje bezgovih jagod zmanjša količino problematične snovi (oziroma toksina), zaradi katere se ob uživanju lahko pojavijo slabost, bruhanje in driska. To pomeni, da bezgovih jagod ne uporabljamo kot borovnice, maline ali robide, jih ne grizljamo surovih z grma, jih ne dodajamo v smutije in iz njih ne pripravljamo presnih sokov. Bezeg je namreč ena redkih rastlin te sorte, pri katerih je toplotna obdelava nujna, ne zgolj priporočljiva.

Za kaj se bezeg tradicionalno uporablja?

Cvetovi črnega bezga so v evropski zeliščarski tradiciji znani predvsem kot rastlina za čaje ob prehladu, potenju in blagih težavah zgornjih dihal. Previdnost pri uporabi je potrebna pri nosečnicah in doječih materah, saj varnost uporabe bezgovih pripravkov v tem obdobju ni dovolj raziskana, previdni pa naj bodo tudi ljudje, ki jemljejo zdravila, imajo kronične bolezni, avto-imune bolezni, težave s prebavili ali znane alergije. 

Zanimivo pa je tudi, da je v ljudskem izročilu veljalo, da bezeg “varuje hišo”, zato so ga pogosto sadili ob domačijah. Morda je prav to razlog, da ga danes najdemo pravzaprav na vsakem koraku. 

Užitni so le popolnoma odprti cvetovi in zrele jagode, pecljev, listov in stebel pa ne uživamo. Foto Vitalii Borkovskyi/Shutterstock

Najpogostejše napake pri pripravi bezga

Največ napak se zgodi pri jagodah, saj jih ljudje pogosto uporabijo surove, jih premalo kuhajo ali v lonec stresejo cele vejice s peclji vred. Peclji namreč vsebujejo več nezaželenih snovi kot sami plodovi, zato jih pred uporabo odstranimo. Pri cvetovih pa je najpogostejša napaka nabiranje ob cesti ali po dežju, saj mokri cvetovi hitreje porjavijo, izgubijo aromo in se slabše sušijo.