Biodinamična kmetija: Odgovornost do narave in ljudi

V minulih dneh je del njiv biodinamične kmetije Pri Cajhnu ponujal čebelam dobro jesensko pašo – cvetovi sončnic in facelije, ki jih slana ni posmodila kot ajdo, so bili v polnem razcvetu. Kmalu jih bodo zmulčili in vdelali v zemljo. Kot rastline za zeleno gnojenje so vse tri kulture, posejane po spravilu krompirja, tla zrahljale in jih obogatile s snovmi, ki bodo dobro dele ozimni pšenici.

Še prej pa bodo njivo kot vse druge obdelovalne površine in travnike za konec rast­ne sezone poškropili z gnojem iz roga, ki posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Pod napuščem skednja je bila tistega dne v sodih že pripravljena deževnica, v kateri bodo pri Videmškovih, po domače Pri Cajhnu, skupaj s člani domžalskega biodinamičnega društva dinamizirali omenjeni pripravek.

Tokrat smo kmetijo v Dobu pri Domžalah po trinajstih letih obiskali drugič, saj smo želeli preveriti izkušnje družine, ki je certifikat Demeter – ta zagotavlja, da je hrana pridelana po biodinamičnih načelih – dobila pred četrt stoletja, ena prvih v Sloveniji. Poleg tega ima certifikat ekološke kmetije.

Kmetija je po velikosti primerljiva s povprečno slovensko kmetijo, ima sedem hektarov zemlje, od tega tri hektare njiv za gojenje zelenjave in žita ter štiri hektare travnikov, na katerih pridelujejo krmo za manjšo čredo krav simentalk. To jesen je v hlevu z izhodom v ogrado na prostem pet krav in trije telički – pomembni so za ohranjanje zaključenega krogotoka, ki je eden od temeljev biodinamičnega gospodarjenja, in jim zagotavljajo kompost za gnojenje površin. Videmškovi manjši del mleka oddajajo rednim kupcem.

Pridelujejo pšenico, ajdo, krompir in več kot 30 vrst zelenjave, zase in za trg. Strankam prodajajo neposredno na kmetiji, brez posrednikov, moko, zdrob, ajdov čaj ter širok nabor sveže sezonske zelenjave. Kot majhni kmetiji jim prav pestrost pridelave prinaša varnost, če vreme povzroči izpad kakšnega pridelka.

Če odraščaš na biodinamični kmetiji

V preusmeritev so se na kmetiji vključili leta 1998, ko je gospo Cvetko Videmšek prevzelo predavanje Mete Vrhunc iz društva Ajda Vrzdenec o biodinamični pridelavi.

»Že prej sem z zanimanjem brala, da tudi pri nas kmetujejo povsem naravno kje v hribih, bogu za hrbtom, da bi bilo to mogoče pri nas v predmestju, pa se mi je zdelo neverjetno. Ko sem na predavanju o biodinamični metodi izvedela, da je to izvedljivo, pa za novi način na naši kmetiji ni bilo več nobenih zadržkov,« nam je o svojem zaupanju povedala ob prvem srečanju.

Po izgubi službe je namreč iskala takšno usmeritev kmetije, ki bi pomagala preživeti šestčlansko družino, v kateri je bil zaposlen le soprog Andrej. V kmetovanje so takoj začeli vpeljevati biodinamična načela in se prijavili v kontrolo Demeter v Nemčiji, saj tega certificiranja pri nas še ni bilo. V veliko pomoč jim je bila vpetost v biodinamično društvo Ajda Domžale, katerega soustanovitelja sta bila z možem, in spoznavanje dobre prakse na biodinamičnih kmetijah v tujini že od samega začetka.

Njuna hči Andreja Videmšek, ki je pred leti prevzela vodenje kmetije, je s takšnim gospodarjenjem in vrednotami staršev rasla kot osnovnošolka. Med študijem komunikologije se je začela posvečati trženju pridelkov in prepoznavnosti kmetije. »Hvaležna sem staršem, da so bili tako napredni in vztrajni, saj začetki, ko okoljska ozaveščenost še ni bila na takšni ravni kot danes, niso bili lahki,« pravi. Sama je opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja kmetijstva za predelavo in za vodenje izobraževanj, magisterij okoljske sociologije na Fakulteti za družbene vede pa je končala z raziskavo o motivaciji kmetov v Sloveniji, da so prešli na biodinamiko.

Najmočnejši motiv za preusmeritev, kot se je pokazalo, sta zavestna skrb za zdravje in odgovornost za druge, kar je najbolj povezano s kmetovanjem brez mineralnih gnojil in pesticidov. Nekateri so prišli do biodinamike pri iskanju učinkovitih načinov boja proti škodljivcem, močan zgled so bili še rezultati znanstvenih raziskav o kakovosti biodinamične hrane in obiski uspešnih kmetij, povzame Andreja. In doda: »Toda kot kupci po eni strani bolj povprašujejo po biodinamični hrani, po drugi delež takšnega kmetovanja le počasi raste. V Sloveniji je največja težava, da ni naslednikov, ki bi prevzeli kmetije. Vključitev mlade generacije je pomembna tudi zaradi vodenja evidenc in druge dokumentacije, ki jih je treba predložiti ob rednih kontrolah na kmetiji. Kmete, ki se sicer ravnajo po biodinamiki, pa zadnja leta od pridobivanja certifikata, kar je znaten strošek, odvračajo vremenske skrajnosti.«

Preventiva in prilagajanje

Prav vremenska nepredvidljivost in skrajnosti zahtevajo pri naših gostiteljih nenehno prilagajanje, tudi pri naboru gojenih kultur in sortimenta. »Največ dela vložimo v vnaprejšnjo skrb za rastline: njihovo odpornost in rodovitnost tal krepimo z biodinamičnimi preparati, gnojimo z biodinamičnim kompostom, po potrebi škropimo s homeopatskimi pripravki za odvračanje škodljivcev in bolezni. Kot sodobna kmetija pa poleg tega uporabljamo mehanizacijo in nove načine zaščite rastlin in tal, ki teh ne siromašijo, temveč jih pomagajo regenerirati (senčilne mreže, zastiranje tal, načini zelenega gnojenja), velika pridobitev je tudi rastlinjak za poletno zaščito paradižnika pred padavinami in podaljšanje sezone gojenja zelenjave,« našteva Andreja Videmšek. Setvenemu koledarju Marije Thun, s priporočenimi dnevi za delo s posameznimi rastlinami, sledijo, kolikor jim dopušča vreme: rezultati so najočitnejši pri času setve in pobiranja pridelka.

Kaj je najbolj opazna korist biodinamičnih preparatov? »Uporaba gnoja iz roga, kremena iz roga in gnoja po Mariji Thun se najbolj pozna pri globlje razraščenih koreninah, kljubovanju rastlin suši in sposobnosti regeneracije,« pravi gospa Cvetka, »kot kaže zaupanje kupcev, ki se vračajo, pa tudi okus hrane.«

Kmetija Pri Cajhnu ima že tolikšno tradicijo, da vse razpoložljive pridelke proda na domu. »Prednost neposredne prodaje je medsebojno zaupanje, vzpostavljeno s kupci, kar za nas pomeni varnost. Imamo dobro zaledje, Domžale in Ljubljano, da je povpraševanja več kot pridelkov. Prodaja po vnaprejšnjem naročilu zahteva več dela, a pomeni tudi takojšnje plačilo, kupec pa prevzame sveže pridelke, nabrane v polni zrelosti, ko je njihova hranilna vrednost največja. Pri takšnem načinu tudi ni ostankov,« povejo gostitelji.

Skupinska priprava preparatov slovenska posebnost

Kako bo potekala popoldanska društvena akcija na kmetiji? Gospod Andrej razloži, kaj je pomembno pri dinamiziranju gnoja iz roga. Deževnico v dveh sodih iz nerjavnega jekla bodo segreli na 38 stopinj, vanjo stresli odmerjeno količino preparata in jo potem z drogovi, dinamično vpetimi pod strop, v vsakem sodu mešali eno uro: izmenično levo in desno. Ker mora to delati ena oseba, so ponekod po svetu mešanje poenostavili z zelo oddaljenim motorjem. A našim gostiteljem se zdi, da je pri tem človeški impulz zelo pomemben.

Vsi trije so močno vpeti v dogajanje v biodinamičnem društvu Ajda Domžale, ki ima približno 150 članov, Andreja, ki je pred petimi leti prevzela predsedovanje, v njem že desetletje vodi začetni tečaj biodinamike, ki je primeren tako za vrtičkarje, kmete kot druge zainteresirane, vse praktične delavnice pa že od ustanovitve društva potekajo pri Cajhnu. Tudi izdelovanje in mešanje preparatov, ki se ga vedno udeleži veliko članov. Po Andrejinih besedah je skupinski način velika slovenska posebnost. »Pri nas zna zato preparate izdelati veliko ljudi, članom društva, tudi tistim, ki se skupnega dela ne udeležijo, so na voljo zastonj, medtem ko je v Evropi le nekaj profesionalnih proizvajalcev biodinamičnih preparatov, ki jih prodajajo po vsej celini.«

Pogled nazaj in naprej

Je bila odločitev za biodinamiko pred skoraj tremi desetletji prava, vprašam gospo Cvetko. Kaj se je vmes spremenilo?

»Pravilna, a ne le zato, ker lahko živimo od biodinamične kmetije, temveč ker občutiš zadoščenje, da naravi nekaj vračaš, odgovornost zanjo in za ljudi, za katere prideluješ hrano. Tisto, česar sem bila kmalu po preusmeritvi najprej deležna, pa je spoštovanje strank. Še se namreč spomnim, kako so kmeta nekdaj dajali v nič, skoraj zaničevali.«

In še nekaj igra veliko vlogo, pravi gospod Andrej, povezanost v biodinamično skupnost. »Kako drugačna je klima v njej v primerjavi s povprečjem! Občutijo se pozitivna usmerjenost, zadovoljstvo, sprejemanje in občutenje odgovornosti.«