

Letos je zaradi ekstremne poletne suše marsikatero drevo, enako velja za grmovnice, začelo izgubljati listje precej zgodaj. Na večjih vrtovih so se tako že nabrali kupi suhega listja. Iz njega je mogoče pripraviti kakovosten kompost, koristno je tudi za zastiranje tal pod drevjem in grmovnicami, kjer ni trate. Pripravili smo nekaj priporočil, da bi z listjem vrtnim tlom kar najbolje koristili in se izognili napakam.
Humusna prst iz kompostiranega listja je zelo rahla in podobna vrhnji plasti tal v listnatem gozdu. Za sobne rastline, gojenje sadik in zelenjave je zelo zaželena. Njen pH je 5 do 6,5, kar pomeni, da je kisla. Vanjo lahko sadimo rastline neposredno ali ji primešamo druge substrate in tako pripravimo namenske zemlje. Priprava listovke ali povsem razpadlega komposta iz različnih vrst listja pa je dolgotrajnejša kot priprava mešanega vrtnega komposta.
PREBERITE ŠE: Kako jeseni pravilno poskrbeti za trato: gnojenje, zračenje in setev
Postopek kompostiranja listja: Najboljšo listovko lahko naredimo iz premešanega listja čim več drevesnih vrst, da le ne vsebujejo preveč tanina (glej odsvetovane vrste). Odpadlo listje pograbimo in zbiramo na kupu v bolj odročnem delu vrta, saj je trohnenje dolgotrajen proces. Traja lahko dve leti, včasih več. Ko na kup, v ograjen kompostnik ali celo kompostno jamo jeseni odložimo vse listje, pustimo listni kup pri miru; vanj se bodo naselile drobnoživke, ki pospešujejo razpadanje organske snovi.
Za kompostiranje manj primerno listje: Od rastlin, ki rastejo na vrtu, je za kompostiranje manj primerno orehovo listje, od gozdnega pa se izogibamo hrastovemu in kostanjevemu. Če ne gre za velike količine, zato je lahko to listje pomešano med preostale vrtne odpadke.
Kompostiranje listja z drugimi vrtnimi odpadki: V mešan vrtni kompost ne dodajamo večjih količin listja, ker bi se razpadanje zavleklo. Listje odlagamo po plasteh, izmenično z bolj svežim vrtnim odpadom. Razpadanje lahko pospešimo z dodatki, ki pospešujejo razpadanje.
Kaj pospešuje trohnenje: Razpadanje listja skrajšamo tako, da ga zdrobimo v drobilniku listja in drobnejših vejic. Pospešuje ga tudi dodatek dušika (koprivna prevrelka, urea) ali kamene moke.

Naravne snovi, ki so v listju, bodo na vrtu zelo koristile tlom. Zato ga vsaj pod drevesi in grmovnicami, s katerih je odpadlo (pod obodom krošnje), lahko pustimo kar ležati. Delovalo bo kot naravna zastirka pred mrazom, med trohnenjem pa se bo spremenilo v prst, bogato s humusom.
Koristi listne zastirke: Z njo zaščitimo koreninski sistem rastlin pred nizkimi zimskimi temperaturami, prst pa pred zbijanjem in izpiranjem. Suho zastirko iz celih, večjih listov rad raznaša veter, dokler se ne posede zaradi padavin, zato jo obtežimo z vejami ali pa uporabimo zastirko iz zdrobljenega listja. Zadostuje nekaj centimetrov debela zastirka iz zdrobljenega listja, pri nezdrobljenem naj bo debelejša.
Katere vrste niso primerne za zastirko: Na vrtu kostanjevo, orehovo in hrastovo listje ni primerno za zastirko, saj vsebuje snovi, ki zavirajo razgradnjo in rast drugih rastlin.
Trata: Listje, ki je obležalo na vrtni trati, pograbimo, saj travi jemlje svetlobo in zrak, pod njim se zadržuje preveč vlage. Tam, kjer trata ostane čez zimo pokrita z listjem, rada ogoli.
Poti: Listje tudi redno odstranjujemo z vrtnih poti, saj je mokro listje spolzko in na njem lahko pademo.